E-novice (42-2011/2012)
 
Spoštovani prejemniki E-novic!
 
Pred vami je 42.-43. dvojna številka E-novic. Vabimo vas tudi k obisku naših spletnih strani: http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/.
 
Lep dan in vse dobro želim, Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike


 




E-novice ŽPS


Št. 42-43 (10.7.2012), Pastoralno leto družbene pravičnosti 2011-2012

 AS, Nadškof Stres o novem netenju sovražnega govora pri nas (Vir: radio.ognjisce.si)

"Tovrstna razprava v Državnem zboru je posledica večmesečne sovražne kampanje, za katero stoji tako imenovana Koalicija za ločitev Cerkve in države, ki pa je v bistvu eno veliko zavajanje," se je na včerajšnjo razpravo na komisiji državnega zbora za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti o peticiji za odpravo državnega financiranja katoliške Cerkve in ostalih verskih skupnosti odzval predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V pogovoru za Radio Ognjišče je spomnil še na nenehno oživljanje zgodovine, ki je za seboj pustila na deset tisoče mrtvih.

Nadškof Stres je poudaril, da gre pri peticiji, s katero želijo udejanjiti 7. člen ustave, ki govori o ločitvi Cerkve in države, s tem pa naj bi prepovedali vsakršno subvencioniranje in financiranje tako katoliške Cerkve kot ostalih verskih skupnosti, za „čisto navadno laž in zavajanje“. Dodal je, da je njihova razlaga ustave popolnoma napačna.„Znano je, kdo v naši državi razlaga ustavo. Ustave ne razlagajo na verodostojen in dokončen način gospod Vlado Began in podpisniki te peticije. Ustavo v Republiki Sloveniji na verodostojen način razlaga ustavno sodišče, ki je v najmanj treh odločbah, tudi v zadnji, ko je šlo za vprašanje zakona o verski svobodi, jasno odločilo, da financiranje ali pa, na primer, subvencioniranje določenih dejavnostih neke verske skupnosti ni v nasprotju s slovensko ustavo.“ Nadškof Stres je tudi dejal, da je ločitev Cerkve od države načelo, „ki ga spoštujemo in sprejemamo vsi, tudi Sveti sedež. To načelo je povzeto v t. i. vatikanskem sporazumu, kjer je rečeno, da sta obe, Cerkev in država, vsaka v svojem redu avtonomni in med seboj neodvisni, vendar to nikakor ne pomeni, da država ne bi smela finančno pomagati nekaterim dejavnostim Cerkve. Pri tovrstni razlagi gre za čisto banalno in primitivno zavajanje slovenske javnosti.“ Ljubljanski nadškof še ponavlja, da ravnanje države v teh primerih ni protiustavno in da bi lahko tovrstna namigovanja poimenoval kar „sovražni govor“.

Predstavnik Koalicije za ločitev države in Cerkve Vlado Began je na seji komisije na podlagi podatkov v Supervizorju pojasnil, da katoliška Cerkev letno dobi od 20 do 25 milijonov evrov javnih sredstev, na podlagi podatkov geodetske uprave pa ima za približno 800 milijonov evrov nepremičnin. Nadškof Stres je operiranje s takšnimi podatki zavrnil z besedami, da gre tudi pri tem za„čisto navadno zavajanje, kajti v številke so vključene najrazličnejše subvencije, med njimi tudi tista, najpomembnejša, v katero se največkrat zaletavajo, to je finančna pomoč katoliškim šolam. Ta finančna pomoč ni nobeno financiranje Cerkve, s tem država samo subvencionira oziroma plačuje javni program, ki ga izvaja katoliška šola. Isti program oziroma isto vsoto bi država plačala tudi za določeno število učencev, ki bi namesto v katoliško šolo hodili v neko drugo javno šolo.“ Metropolit je tudi poudaril, da je vse tisto, kar je v katoliški šoli specifičnega, plačano iz sredstev, ki jih šola pridobi sama, nikakor pa dodatni progami niso financirani s strani države. „Za to ne gre niti en evro iz javnih sredstev,“ je jasen nadškof Stres. Kot dodaja, gre pri tem „zopet za strahovito in zavestno zavajanje“.

Nadškof Stres je še dejal, da Koalicija za ločitev Cerkve in države ter Društvo za zaščito Cerkve nenehno izvajata sovražno propagando tudi na javnih mestih, kjer delita svoje publikacije. „To je prav gotovo nevzdržno in nedopustno. Glede na stanje v naši državi je verjetno tako, da mi, ki smo žrtve tega sovražnega govora, nimamo nobene možnosti, da bi prišli do prepovedi takšnega sovražnega delovanja. Prva gotovo je to netenje sovraštva do Cerkve. Če je kaj nezakonitega in če je kaj v nasprotju s slovensko ustavo, potem to ni tista finančna pomoč, ki jo daje država katoliški Cerkvi in ostalim verskim skupnostim, čeprav se pri nas govori samo o katoliški Cerkvi, o ostalih se sploh ne govori, je to netenje sovraštva in sovražnega govora, ki ga izvajajo najbolj aktivni dejavniki te koalicije, ki je prišla celo do besede v parlamentu, kar je tudi po svoje čisti anahronizem in je nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi.“

Nadškof Stres je komentiral tudi nedavne ideološke razprave. Dejal je, da so to razprave, ki presenečajo vsakega, „ki je majčkeno na evropski ravni“. Dodal je, da mnogi tuji diplomati, s katerimi se je srečal tudi osebno, z žalostjo ugotavljajo in so presenečeni, da v Sloveniji še nismo končali druge svetovne vojne. „Takšne razprave, kot so pri nas, ne srečate v nobeni evropski državi, ki so prav tako imele drugo svetovno vojno.“ Spomnil je, da so se te države soočile s polpreteklo zgodovino in da so svoje mrtve dostojno pokopale tako, da danes gledajo naprej in ne nazaj.„Pri nas gre dejansko za to, da naše leve politične sile nimajo očitno našim sodobnikom povedati nič drugega, razen tega, da še naprej oživljajo travme in razprtije, tudi hude razdore, ki so povzročile na deset tisoče mrtvih v Sloveniji. Danes, po 70. letih od konca druge svetovne vojne, še vedno te stvari ne znamo zaključiti. To je tisto, kar je nesprejemljivo, in vsi tisti, ki obnavljajo in hočejo pri življenju ohraniti staro partizansko ideologijo izpred 70 let, prav gotovo ne delajo za prihodnost Slovenije.“

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/132/slovenija/8169/
 

HŠ, Papež: Z odprtim srcem lahko prepoznamo Boga v vsakdanjem življenju (Vir: radio.ognjisce.si)

V Castel Gandolfu, kjer papež preživlja poletni oddih, se je na dvorišču tamkajšnje apostolske palače zbrala množica romarjev, ki je skupaj s svetim očetom zmolila Angelovo češčenje. Pred tem je prisluhnila besedam Benedikta XVI., ki je v svojem nagovoru razložil današnji evangeljski odlomek. Potem ko je Jezus že nekaj časa pridigal in ozdravljal drugod, se je vrnil v Nazaret in začel učiti v tamkajšnji shodnici, a ga domačini niso sprejeli. Kot je poudaril papež, nas želi ta odlomek spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera.

Sveti oče je v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja zbrane vernike na dvorišču poletne rezidence in vse, ki so ga spremljali prek sredstev družbenega obveščanja, nagovoril z besedami: "Na kratko se želim ustaviti ob današnjem nedeljskem odlomku, ob besedilu, iz katerega je vzet znamenit pregovor Nemo propheta in patria (Nihče ni prerok v domačem kraju), kar pomeni, da noben prerok ni dobro sprejet med svojimi, ki so ga videli odraščati (prim. Mr 6,4). V resnici, potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto, da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali (prim. Mr 6,2-3). To dejstvo je razumljivo, saj domačnost na človeškem nivoju onemogoča iti preko in se odpreti božji razsežnosti. Jezus sam je dal glede tega za zgled izkušnjo prerokov v Izraelu, ki so bili prav v svoji domovini predmet prezira in se poistovetil z njimi. Jezus zaradi te duhovne zaprtosti v Nazaretu ni mogel tam storiti nobenega čudeža, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih odzravil (Mr 6,5). Kristusovi čudeži namreč niso izkazovanje moči, temveč znamenja Božje ljubezni, ki pa se udejanji tam, kjer se ta sreča s človekovo vero. Origen piše: Kakor obstaja naravna telesna privlačnost enih do drugih in magneta privlačnost do železa, tako vera privlači božansko moč (Razlaga Matejevega evangelija 10,19). Torej zdi se, da je moral Jezus dati povod, kot pravimo, za negativni sprejem v Nazaretu. Vendar pa na koncu pripovedi najdemo opombo, ki pravi ravno nasprotno. Evangelist namreč piše, da se je Jezus čudil njihovi neveri (Mr 6,6). Strmljenju krajanov, ki so se pohujšali, sledi Jezusovo čudenje. Tudi On se je v nekem smislu pohujšal. Kljub temu, da je vedel, da noben prerok ni dobro sprejet v domačem kraju, je ostala zanj zakrknjenost src domačinov zastrnjena, nedostopna; kako to, da ne prepoznajo luč Resnice? Zakaj se ne odprejo Božji dobroti, ki jo je želel deliti z našo človeškostjo? Dejansko pa je človek Jezus iz Nazareta Božja prosojnost, v Njem Bog v polnosti prebiva. Medtem ko mi vedno iščemo druga znamenja, druge čudeže, ne opazimo, da je resnično Znamenje On, Bog, ki je postal meso in da je On največji čudež vsega vesolja, saj njegovo srce in njegovo obličje vsebuje v sebi vso Božjo ljubezen. Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela to resničnost, zato blagor njej, ki je verovala (prim. Lk 1,45). Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako božjega. Učimo se od nje, naše Matere v veri, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga."

Sveti oče je po molitvi in blagoslovu še dejal: "Dragi bratje in sestre, vesel sem, da vas lahko sprejmem tu v Castel Gandolfu, kamor sem prišel pred nekaj dnevi. Srčno pozdravljam tukajšno skupnost ter vsem družinam želim, da bi lahko imele trenutke počitka za nabiranje novih fizičnih in duhovnih moči." Papež je še pozdravil sestre svete Elizabete, ki so se iz vsega sveta zbrale ob 10. obletnici svojih večnih zaobljub.

Vir: Radio Vatikan

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/132/aktualno/8173/  



Higgsov bozom: delec, ki odpira vprašanje Boga (Vir: druzina.si)

V svetu fizike je v javnost prišel dokaz o obstoju Higgsovega bozoma, ali ‘Božjega delca’, kakor so ga ljubkovalno poimenovali. Kot so zapisali pri Radiu Vatikan, gre za najmanjši delec v fiziki, ki razloži, kako osnovni gradniki snovi pridobivajo maso. Dokaz je ponovno sprožil razpravo o odnosu med vero in znanostjo, o problemu začetka stvari in o vprašanju Boga. Werner Arber, predsednik Papeške akademije za znanost, in jezuit Gabriele Gionti, teoretični fizik pri Vatikanski zvezdarni, sta v pogovoru za Radio Vatikan to podrobneje pojasnila.

Arber to odkritje pojasnjuje z vidika naravnih znanosti in opozarja, da vsak zapleten organizem zahteva posebno pozornost. Da smo z dokazom Higgsovega bozoma znanstveno dokazali obstoj Boga, je napačna trditev. Z verskega vidika pa moremo reči, da je vsak delec, tudi atom, ‘božji delec’. Nobelov nagrajenec je zatrdil, da je pri znanstvenem delu zelo pomembno mednarodno sodelovanje, še posebej, ko gre za zelo zapletene poskuse, ter dodal, kako pomembno je, da se tako delo opravlja v različnih laboratorijih, kajti le na takšen način je moč doseči zadovoljive rezultate.

Na vprašanje, kaj nam ta znanstveni dokaz pove o veri, Gabriele Gionti odgovarja: »Če je neka oseba verna in veruje v dobrega Boga, ki je ustvaril vesolje, potem je njena vera potrjena s tem, da obstaja simetrija v naravi in da ima ta razumsko strukturo«. Simetrija v naravi lahko posredno dokazuje obstoj dobrega Boga, ki je ustvaril ta svet, ‘vsekakor pa to ni znanstveni dokaz’, ampak zgolj potrditev domneve vere. Torej, ‘če nekdo veruje, je to potrditev vere, ne pa znanstvena potrditev’.
 
Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E61BF6790846AF7DC1257A37002E6E5E?OpenDocument

 
Vratar za Boga (Vir: druzina.si)

Na Hrvaški spletni strani bitno.net so objavili zanimiv intervju s hrvaškim reprezentančnim vratarjem Pletikoso. V njem se bolj kot nogometu in karieri posvečajo njemu kot družinskemu človeku in njegovi veri.
Stipe Pletikosa je odraščal v petčlanski družini, v enosobnem stanovanju, zato se je že od malih nog učil skromnosti. Oče je bil v njegovem otroštvu zelo pomemben lik in spominja se, da mu nikdar ni primanjkovalo očetove ljubezni – skupaj sta hodila na tekme nogometa pa tudi drugih športov.
Prav očetova bolezen in smrt je bil zanj trenutek, ko je prestopil iz tradicionalne vere na bolj oseben odnos z Bogom. Do takrat je živel v duhu današnjega časa, saj so mu bila vrata greha kot popularnemu nogometašu na stežaj odprta.
Moliti ga je naučila mama in Pletikosa je prepričan, da je prav prek nje prvič začutil božji dotik. Sedaj sam rad moli rožni venec in takoj, ko ga nekoliko opusti, začuti, da je bolj dovzeten za vsakodnevne skušnjave
V intervjuju spregovori tudi o svojem odnosu do Svetega pisma, o usklajevanju vere s poklicnim življenjem, v katerem veliko potuje in se seli in kako mu prav vera pomaga zdržati napore, predvsem psihološke, ko vsi okrog njega pričakujejo le zmage.

Povzeto po www.bitno.net

Celoten intervju najdete nahttp://www.bitno.net/vjera/stipe-pletikosa-vazno-je-svjedociti-vjeru-1-dio/
 
Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/E2DD0CACEF8C17D9C1257A3300322A89?OpenDocument


 
 


TEOLOŠKI KOTIČEK


Družbeni nauk in prizadevanje krščanskih laikov (iz Kompendija družbenega nauka Cerkve)
 

I. Pastoralno delovanje na družbenem področju

d) Nosilci družbene pastorale
 
538.   Pri uresničevanju svojega poslanstva pošilja Cerkev na delo vse božje ljudstvo. V različnih povezavah in v vsakem izmed svojih članov posebej mora božje ljudstvo, zvesto darovom in oblikam izražanja, ki so lastne vsakemu duhovnemu poklicu, odgovarjati na dolžnost oznanjevanja evangelija in evangeljskega pričevanja (prim. 1 Kor 9,16), v zavesti, da »poslanstvo zadeva vse kristjane«.
­
Tudi pastoralno delo na družbenem področju je namenjeno vsem kristjanom, ki so poklicani, da postanejo dejavni nosilci pričevanja družbenega nauka in da se polno vključijo v potrjeno izročilo z »delovno vnemo milijonov, ki jih je spodbudilo in vodilo socialno učiteljstvo Cerkve, da so se dali na voljo služiti svetu«. Kristjani današnjega časa, ki delujejo posamič ali na različne načine povezani po skupinah, združenjih in gibanjih, se morajo znati izpostaviti kot »veliko gibanje za obrambo človeške osebe in varstvo njenega dostojanstva«.
 
539.   V krajevni Cerkvi je za evangelizacijo na področju družbene pastorale prvi odgovoren škof. Pomagajo mu duhovniki, redovniki in redovnice ter krščanski laiki. Škof mora spodbujati učenje in širjenje družbenega nauka v skladu s krajevnimi potrebami; za to si priskrbi primerne ustanove.

Škofova pastoralna dejavnost se mora uresničevati prek duhovnikov, ki so v krščanski skupnosti deležni njegove učiteljske, posvečevalne in vodstvene službe. S sestavljanjem primernih vzgojnih načrtov se mora duhovnik seznanjati z družbenim naukom in v članih svojega občestva pospeševati zavest o pravici in dolžnosti, da bodo dejavni nosilci tega nauka. Z obhajanjem zakramentov, zlasti evharistije in sprave, duhovnik pomaga živeti družbeno prizadevanje kot sad odrešenjske skrivnosti. Spodbujati mora pastoralno dejavnost v območju družbenega in si s posebno skrbjo prizadevati za vzgojo in duhovno spremljanje vernikov, angažiranih v družbenem in političnem življenju. Duhovnik, ki opravlja dušnopastirsko službo v raznih cerkvenih združenjih, zlasti v tistih s socialnim apostolatom, je dolžan spodbujati njegovo rast s poučevanjem družbenega nauka.
 
540.   Na socialnem področju pastoralno deluje v skladu s svojimi karizmami tudi nekaj Bogu posvečenih oseb. Njihovo sijajno pričevanje, zlasti v razmerah najhujše revščine, je opomin vsem, naj se oklenejo vrednot svetosti in velikodušne službe bližnjemu. Popolna nesebičnost redovnikov se ponuja kot slikovito in preroško znamenje družbenega nauka: ko se nesebično predajajo službi skrivnosti Kristusove ljubezni do človeka in sveta, prehitevajo in s svojim življenjem razkrivajo nekatere poteze novega človeštva, ki jih želi družbeni nauk milostno posredovati. Ljudje z obljubami čistosti, uboštva in pokorščine se predajajo službi pastoralne ljubezni predvsem z molitvijo. V njeni moči razmišljajo o božjem načrtu s svetom in rotijo Gospoda, naj odpre srce vsakega človeka, da sprejme dar novega človeštva, ki je cena Kristusove žrtve.

 
DUHOVNI KOTIČEK
 
Zakaj Gospod
je pravičen,
ljubi pravičnost,
iskreni bodo gledali
njegovo obličje.

Ps 11,7

15. nedelja med letom


15. julij 2012
Mr 6, 7-13


In poklical je dvanajstere ter jih po dva in dva začel pošiljati in jim je dal oblast nad nečistimi duhovi. Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo dveh oblek. In govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod. In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in v pričevanje zoper nje otresite prah s svojih nog.« In šli so ter oznanjali pokoro; tudi mnogo hudih duhov so izgnali in mnogo bolnikov so z oljem mazilili ter jih ozdravili.

 

16. nedelja med letom, Krištofova nedelja


22. julij 2012
Mr 6, 30-34


Prva pomnožitev kruha
Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu povedali vse, kar so storili in učili. Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte!« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili. In sami zase so se v čolnu odpeljali v samoten kraj. Videli so jih pa, da odhajajo, in mnogo jih je to zvedelo: in od vseh mest so peš hiteli tja in prišli pred njimi. Ko je Jezus izstopil, je zagledal veliko množico; zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja in jih je začel mnogokaj učiti.


Besede vere za vsakogar


Zakonska privolitev
 
Nato sta drug drugemu rekla: »Amen!« »Amen!« Tob 8,8
 
Vzajemna privolitev, ki si jo podelita zakonca, je najpomembnejši trenutek poroke. Da podeljen med ženinom in nevesto slišijo vsi navzoči. Tega trenutka ne pozna le Katoliška cerkev. Kajti ni Cerkev tista, ki si je izmislila poroko. Ta je obstajala že pred tem, v rimski dobi. In že tedaj je bil del slednje privolitev. Ker se je ta praksa izkazala za funkcionalno, Cerkev ni razmišljala o oblikovanju posebnega obreda za praznovanje sklenitve zakonske zveze.

Na teološkem področju, je vzajemna privolitev utemeljena s pogledom na Boga, ki je povabljen v življenje prihodnjih zakoncev. Z da mladoporočenca soglašata, da si bosta vzajemno pomagala.
Zakon je močno dejanje, je tudi družbena norma in temelj družbenega življenja.
 

 
Štirje stebri zakona
 
»Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« 1 Mz 1,28
 
Vzajemna privolitev, pod katero se zakonca podpišeta, temelji na štirih temeljnih stebrih. Prvi izmed teh temeljev je svoboda.

Moški in ženska se morata poročiti tako, da nobeden izmed njiju ni v poroko prisiljen. Nerazvezljivost zakona se nanaša na zakramentalni pojem združitve.

Ne glede na to, kakšni so lahko dobri in slabi trenutki njunega zakonskega življenja, se zakonca obvezujeta vztrajati v milosti zvestobe, s tem, da se opirata na odpuščanje in spravo.

To je obljuba, ki obvezuje. Dana beseda ob sklepu omenja rodovitnost, vzgojo otrok in odprtost do drugih. 

Poroka je tako temeljno dejanje ustanovitve družine. To podrobnost najdemo v 1 Mz 2,24: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.«

Če eden izmed teh stebrov pri zakonu manjka, je slednjega mogoče prepoznati kot ničnega.

Na primer, če se neka oseba ni poročila
svobodno, je to zadosten razlog za ničnost zakona. Prav tako, če eden izmed zakoncev odklanja rojstvo otrok. Zakon temelji obljubi potomstva.

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si
http://lj.rkc.si/ps/?mod=3







Email Marketing Powered by MailChimp