E-novice ŽPS


Št. 4 (4.2.2015), leto 2015
urad.za.laike.lj@rkc.si

IZBOR NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV

V nedeljo, 1.3., bo po naših župnijah potekal izbor novih članov župnijskih pastoralnih svetov.

V pomoč pri izvedbi izbora članov ŽPS in pripravo vaših župljanov na slednjo, smo vam v Škofijskem uradu za laike pripravili potrebne obrazce in dodatna gradiva, ki so na voljo tudi v e-obliki na spletni strani Škofijskega urada za laike (http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/aktualna-gradiva/):


AKTUALNE NOVICE

Vprašalnik pred škofovsko sinodo o družini 2015 (Vir: Katoliška Cerkev)

Posredujemo uradni prevod vprašanj, ki jih je v okviru priprave na Škofovsko sinodo o družini 2015 poslal Sveti sedež. Posameznike in cerkvena gibanja vabimo, da nam svoje odgovore na vprašanja posredujejo do 1. 3. 2015 na e-naslov: ssk-info@rkc.si.
dr. Tadej Strehovec,
generalni tajnik SSK


VPRAŠALNIK

Prvi del
POSLUŠANJE: KONTEKSTI IN IZZIVI GLEDE DRUŽINE

Kakor je navedeno v uvodu (št. 1– 4), se sinoda obrača na vse družine današnjega sveta, s čimer se pridružuje njihovemu veselju, naporom in upanju. Številnim krščanskim družinam, ki so zveste svoji poklicanosti, je sinoda izrazila posebno priznanje in jih spodbudila, naj se še odločneje vključijo v čas »Cerkve v odpiranju svetu« (Chiesa in uscita). Pokažejo naj se kot nepogrešljiv dejavnik evangelizacije, da bodo tako hranile same sebe in družine v stiski s »hrepenenjem po družini«, ki je vedno živo in je osnova prepričanja, kako pomembno je »začeti pri družini«, če hočemo uspešno oznanjati bistvo evangelija.
Prenovljena pot, ki jo je začrtala izredna sinoda, je vključena v široki cerkveni kontekst, kakor ga je nakazal papež Frančišek v Apostolski spodbudi Veselje evangelija, začenši pri »življenjskih obrobjih«, s pastoralo, ki je prepoznavna kot »kultura srečanja«. Ta je sposobna prepoznati svobodno delovanje Gospoda tudi izven naših običajnih shem in brez pomislekov sprejeti vlogo »poljske bolnišnice« (ospedale del campo), ki veliko prispeva k oznanjevanju Božjega usmiljenja. Tem izzivom ustrezajo številke (odstavki, alineje) prvega dela Sinodalnega poročila. V njih so podani vidiki, ki ustvarjajo okvir konkretnih izhodišč glede realnega stanja družine, znotraj katerega je treba nadaljevati razmišljanje.

Vprašanja, ki sledijo v nadaljevanju in se nanašajo neposredno na prvi del Sinodalnega poročila, želijo posameznim škofovskim konferencam omogočiti dejanski realizem v njihovem razpravljanju. Tako bi se izognili, da bi bili njihovi odgovori ujeti v sheme in načrtovanja lastna pastorali, ki je zgolj aplikacija doktrine in ne ustreza sklepom izrednega 38 sinodalnega zasedanja, s čimer bi se oddaljili od začrtane poti.
 
Družbeno-kulturni kontekst (št. 5–8)
1. Katere pobude obstajajo ali so načrtovane glede izzivov, ki jih družini povzročajo kulturna protislovja (prim. št. 6–7): tiste, ki so usmerjene v Božjo navzočnost v življenju družine; tiste, ki se posvečajo vzgoji in utrjevanju trdnih medsebojnih povezav; ki podpirajo družbene in gospodarske programe v korist družine; ki blažijo težave, povezane s skrbjo za otroke, stare in bolne člane družine; ki se spopadajo s specifičnim kulturnim kontekstom, v katerega je vpletena krajevna Cerkev?
 2. Katere analitične oblike (instrumentarij) so uporabljene in kateri so najbolj pomembni izsledki (pozitivni ali nasprotni) glede antropoloških in kulturnih sprememb? (prim. št. 5) Ali je med rezultati mogoče zaznati splošne prvine kulturnega pluralizma?
3. Katere oblike – poleg oznanila in naznanila – izbira Cerkev, da bi bila blizu družinam v skrajno težavnih razmerah? (prim. št. 8) Katere vzgojne načrte uporablja, da bi jih preprečili? Kaj je mogoče storiti, da bi podprli in utrdili verne družine in zakonce, zveste svoji obljubi?
4. Kako se pastoralna dejavnost Cerkve odziva na širjenje kulturnega relativizma v sekularizirani družbi in posledično na dejstvo, da številni zavračajo vzorec družine, ki jo sestavljata mož in žena, združena v zakonski zvezi in odprta za sprejem življenja? Pomembnost čustvenega življenja (št. 9–10)
5. Kako in v katere dejavnosti so krščanske družine vključene kot pričevalke novim rodovom za program čustvene zrelosti? (št. 9–10) Kako je mogoče podpreti vzgojo duhovnikov gle- 39 de teh vprašanj?Katere osebe s specifično usposobljenostjo so najbolj potrebne za to pastoralno delo. Izziv za pastoralo (št. 11)
6. Kakšen delež in s katerimi sredstvi je redna pastorala družine namenjena oddaljenim? (št. 11) Katere dejavne smernice so na voljo za spodbujanje in vrednotenje »hrepenenja po družini«, ki ga je Stvarnik vsadil v srce vsakega človeka, zlasti mladega, tudi teh, ki živijo v razmerah, ki niso v skladu s krščanskim pogledom na družino? Kako se ti odzivajo na prizadevanja Cerkve glede poslanstva do njih? Kako močno je med nekrščenimi mladimi zavedanje naravnega zakona in hrepenenje po družini?   
 
Drugi del
POGLED, UPRT V KRISTUSA: EVANGELIJ DRUŽINE

Evangelij družine, ki ga Cerkev zvesto ohranja v brazdah zapisanega in posredovanega krščanskega razodetja, zahteva, da ga oznanjamo današnjemu svetu s prenovljenim veseljem in upanjem, svoj pogled pa nenehno upiramo v Jezusa Kristusa. Poklicanost in poslanstvo družine se v polnosti predstavljata v redu stvarjenja, ki je usmerjeno k odrešenju, kakor ga kot zaželenega povzema koncil: »Zakonci sami, ustvarjeni po podobi živega Boga in postavljeni v resnično dostojanstvo oseb, naj bodo končno združeni v enakem skupnem teženju, v istem mišljenju in vzajemni svetosti. Tako bodo hodili za Kristusom, začetnikom življenja in bodo v veselju in žrtvah svojega poklica s svojo zvesto ljubeznijo postali priče tiste skrivnostne ljubezni, ki jo je Gospod s svojo smrtjo in vstajenjem razodel svetu« (CS, 52; KKC 1533–1535).

V tej luči imajo vprašanja, ki jih izraža Sinodalno poročilo, namen v pastirjih in Božjem ljudstvu prebujati verodostojne in pogumne odgovore za prenovljeno oznanjevanje evangelija družine.
 
Pogled na Jezusa in Božja pedagogika v zgodovini odrešenja
Ko Cerkev sprejema povabilo papeža Frančiška, gleda na Kristusa v njegovi večni resnici in neizčrpni novosti, ki razsvetljuje tudi vsako družino. »Kristus je ‚večni evangelij‘ (Apd 14,6), »isti včeraj, danes in na veke« (Heb 13,8), a njegovo bogastvo in njegova lepota sta neizčrpna. Kristus je vedno mlad in trajen izvir novosti« (VE, 11).

7. Pogled na Kristusa odpira nove možnosti. »Kajti vsakokrat ko se vračamo k izviru krščanskega izkustva, se odpirajo nova pota in neslutene možnosti.« (št. 12) Kako je nauk Svetega pisma vključen v pastoralno delo z družinami? Do katere mere »pogled usmerjen v Kristusa« hrani pogumno in verodostojno družinsko pastoralo?
8. Katere vrednote zakona in družine vidijo mladi in zakonci uresničene v svojem življenju in v kakšni obliki? Ali obstajajo vrednote, ki jih lahko postavimo za zgled? (prim. št. 13) Katere so razsežnosti greha, ki se jih moramo varovati in jih premagati?
9. Kako je treba upoštevati človeški vzgojni pristop v skladu z Božjim pristopom, da bi bolje razumeli, kaj mora storiti pastorala Cerkve glede življenjskega dozorevanja fantov in deklet na poti v zakon? (št. 13)
10. Kaj je treba storiti, da bi pokazali veličino in lepoto daru nerazvezljivosti in bi tako prebudili željo, da bi ju živeli in vedno bolj krepili? (št. 14)
11. Kako lahko pomagamo razumeti, da nam odnos z Bogom omogoča premagovati slabosti, ki so prisotne tudi v zakonskih odnosih? (št. 14) Kako pričevati, da Božji blagoslov spremlja vsako pristno zakonsko skupnost? Kako pokazati, da zakramentalna milost podpira zakonce na njihovi življenjski poti?
 
Družina v Božjem odrešenjskem načrtu (št. 15–16)
Stvariteljska poklicanost k ljubezni med možem in ženo prejema svojo dopolnitev v velikonočni skrivnosti Kristusa Gospoda, ki se daruje brez pridržka in Cerkvi daje značaj njegovega skrivnostnega telesa. Krščanski zakon, ki zajema iz Kristusove milosti, tako za tiste, ki so nanjo poklicani, postaja pot, ki vodi izpopolnitvi ljubezni, to je k svetosti.

12. Kako je mogoče razumeti, da krščanski zakon ustreza prvotnemu Božjemu načrtu, da je torej izkustvo polnosti, ne pa omejitve? (prim. št. 13)
13. Kako razumeti, da je družina »domača Cerkev« (prim. C 11), subjekt in objekt evangelizacije v službi Božjega kraljestva?
14. Kako pospeševati zavest misijonarskega poslanstva družine?
 
Družina v cerkvenih dokumentih (št. 17–20)
Božje ljudstvo mora bolje poznati nauk Cerkve v vsem njegovem bogastvu. Pastirji, ki skrbijo za čredo, hranijo zakonsko duhovnost z nepretrganim poučevanjem. Ta duhovnost zori po zaslugi nenehnega poslušanja Božje besede, prejemanja zakramentov vere in dejanj ljubezni.

15. Krščanska družina živi v ljubečem pogledu Gospoda in v odnosu z njim raste kot resnična skupnost življenja in ljubezni. Kako razvijati družinsko duhovnost, kako družinam pomagati, da bodo prostor novega življenja v Kristusu? (prim. št. 21)
16. Kako razvijati in pospeševati katehetske pobude, ki bodo prispevale k spoznanju in pomagale živeti nauk Cerkve o družini, da bi tako premagale prepad med tem, kar živijo, in tem, kar izpovedujejo, in bi tako podpirale pot spreobrnjenja?
 
Nerazvezljivost zakona in veselje, da živimo skupaj (št. 21–22)
»Prava zakonska ljubezen je povzeta v Božjo ljubezen, usmerjata ter bogatita pa jo odrešenjska Kristusova moč ter zveličavno delovanje Cerkve. To dvoje naj bi zakonca učinkovito vodilo k Bogu in jima dajalo pomoč in oporo pri vzvišeni nalogi očeta in matere. Zato sta krščanska zakonca s posebnim zakramentom okrepljena in tako rekoč posvečena za dolžnosti in dostojanstvo svojega stanu. Ko v moči tega zakramenta spolnjujeta svojo nalogo v zakonu in družini, prežeta s Kristusovim duhom, ki z vero, upanjem in ljubeznijo prešinja vse njuno življenje, tedaj bolj in bolj dosegata svojo popolnost in medsebojno posvečenje, s tem pa tudi skupno vedno bolj prispevata k poveličevanju Boga« (CS, 48).

17. Katere pobude lahko vodijo ljudi k temu, da bi bolje razumeli vrednoto nerazvezljivosti in rodovitnosti zakona kot poti k polnosti osebne uresničitve? (prim. tč. 21)
18. Kako predstaviti družino kot prostor, ki je z mnogih vidikov edinstven za doseganje človeške sreče?
19. Drugi vatikanski koncil je ovrednotil naravni zakon in tako obnovil starodavno cerkveno izročilo. V kakšni obliki skuša škofijska pastorala ovrednotiti to ljudsko modrost kot temelj za univerzalno kulturo in družbo? (prim. št. 22)
 
Resnica in lepota družine ter usmiljenje do ranjenih in slabotnih družin (tč. 23–28)

Ko smo premišljevali o lepoti uspelih zakonov in urejenih družin ter ovrednotili velikodušno pričevanje tistih, ki so ostali zvesti obljubi, čeprav jih je njihov zakonec zapustil, so se pastirji, zbrani na škofovski sinodi, odprto in pogumno – vendar ne brez zaskrbljenosti in previdnosti – vprašali, kakšen odnos naj ima Cerkev do vernikov (katoličanov), ki so sklenili le civilni zakon, prav tako do tistih, ki preprosto živijo skupaj, in tistih, ki so se po veljavno sklenjenem cerkvenem zakonu ločili in se vnovič le civilno poročili.

Zavedajoč se očitnih omejitev in nepopolnosti, obstoječih v tako različnih situacijah, so sinodalni očetje z odobravanjem sprejeli pogled papeža Frančiška, ki pravi, da »je treba, ne da bi zmanjšali vrednost evangeljskega ideala, z usmiljenjem in potrpežljivostjo sprejemati možne stopnje rasti oseb, ki se gradijo dan za dnem« (VE, 44).

20. Kako bi lahko ljudem pomagali razumeti, da Božje usmiljenje nikogar ne izključuje? Kako pokazati to resnico v pastoralnem delovanju Cerkve do družin, zlasti tistih, ki so ranjene in slabotne? (prim. tč. 28)
21. Kako naj verniki pokažejo osebam, ki še niso prišle do polnega razumevanja daru Kristusove ljubezni, da jih sprejemajo in jih spremljajo z zaupanjem, ne da bi se kakorkoli odrekli oznanilu evangeljskih zahtev? (prim. tč. 24)
22. Kaj je mogoče storiti, da bi v različnih oblikah skupnega življenja moškega in ženske, v katerih je mogoče prepoznati človeške vrednote, bili ti s strani Cerkve deležni spoštovanja, zaupanja in opogumljenja za rast v dobrem in opore, da bi prišli do polnosti spoznanja krščanskega zakona? (prim. tč. 25)
 
Tretji del
SOOČENJE: PASTORALNE PERSPEKTIVE

Pri poglabljanju tretjega dela Sinodalnega poročila je pomembno, da sledimo poteku izredne sinode in orisu, ki je utemeljen na 2. vatikanskem koncilu in v nauku papeža Frančiška. Naloga škofovskih konferenc je, naj to delo nadaljujejo in pri tem na čim ustreznejši način vključujejo vse cerkvene dejavnike, konkretizirane v njihovem specifičnem kontekstu. Treba je storiti vse, da ne bi začeli od začetka, ampak naj se kot izhodiščna točka upošteva že opravljeno delo izredne sinode.

Oznanjujmo evangelij družine danes in v različnih življenjskih okoljih (št. 29–38)
V luči vloge družine in hkrati številnih in različnih izzivov, prisotnih v današnjem svetu, je sinoda poudarila pomembnost prenovljenega prizadevanja za jasno in značilno oznanjevanje evangelija družine.

23. Kako je pri oblikovanju duhovnikov in drugih pastoralnih delavcev prisotna družinska razsežnost? Kako so v to vključene družine?
24. Ali se zavedamo, da hiter razvoj današnje družbe zahteva stalno pozornost glede (nove) govorice v pastoralni komunikaciji? Kako učinkovito pričevati o prioriteti milosti na način, da je družinsko življenje predstavljeno in živeto kot sprejemljivost za Svetega Duha?
25. Kako je mogoče pri oznanjevanju evangelija družine ustvariti pogoje, da bo vsaka družina oblikovana po Božjem načrtu in bo prepoznavna v svojem dostojanstvu in poslanstvu? Kakšno »pastoralno spreobrnjenje« in katere poglobitve je treba udejanjiti za dosego tega cilja?
26. Ali je v delu za družino prepoznavna pomembnost sodelovanja z družbenimi in političnimi ustanovami? Kako to poteka? Katera merila nas pri tem navdihujejo? Kakšno vlogo imajo lahko pri tem družinska združenja? Kako takšno sodelovanje lahko podpira tudi jasna zavrnitev kulturnih, gospodarskih in političnih procesov, ki ogrožajo družino?
27. Kako podpirati odnose med družino in družbo ter politiko v korist družine? Kako pospeševati podporo mednarodne skupnosti in držav družini? Vodimo zaročence na poti priprave na zakon (št. 39–40) Sinoda je priznala, da so bili v zadnjih letih storjeni koraki za ustrezno pripravo mladih za zakon. Poudarila je tudi, da se mora vse krščansko občestvo še bolj zavzemati ne samo v pripravi, ampak tudi v prvih letih (zakonskega in) družinskega življenja.
28. Kako so programi priprave na zakon predstavljeni kot prepoznavanje poklicanosti in poslanstva družine pod vidikom vere v Kristusa? Ali so uresničeni kot prispevek za pristno eklezialno izkustvo? Kako jih prenoviti in izboljšati?
29. Kako je kateheza uvajanja v krščanstvo predstavljena kot odprtost za poklicanost in poslanstvo družine? Kateri koraki so pri tem najpomembnejši? Kako predstaviti odnos med krstom, evharistijo in zakonom? Kako prepoznavati katehumenatski in mistagoški značaj, ki ga tečaji (oblike) priprave na zakon morajo obsegati? Kako v pripravo na zakon vključiti krščansko skupnost?
 
Spremljajmo prva leta zakonskega življenja (št. 40)
30. Ali je tako v pripravi na poroko kot v spremljanju prvih let zakonskega življenja ustrezno ovrednoten pomemben prispevek pričevanj in podpore, ki ju morejo dati družine, družinska združenja in gibanja? Katera pozitivna izkustva glede tega lahko posredujete ?
31. Na sinodalnih pogovorih je bilo izpostavljeno, da je treba pastoralo spremljanja zakoncev v prvih letih zakona še naprej dopolnjevati. Katere pomembne spodbude so že uresničene? Katere vidike je treba dopolniti na ravni župnije, škofije ter na ravni združenj in gibanj?
 
Pastoralna skrb za tiste, ki so zgolj civilno poročeni ali živijo v zunajzakonski zvezi (št. 41–43)
V sinodalnih pogovorih so bile poudarjene različnosti, ki izvirajo iz kulturnih in gospodarskih dejavnikov, v tradiciji ukoreninjene prakse, in težave mladih glede odločitve, ki jih zavezuje vse življenje.

32. Katera merila je treba upoštevati za pravilno prepoznavanje (razlikovanje) različnih situacij v luči cerkvenega nauka, ki uči, da so enost, nerazvezljivost in odprtost za življenje bistvene prvine krščanskega zakona?
33. Ali se je krščanska skupnost sposobna pastoralno vključiti v teh situacijah? Kako lahko pomaga pri prepoznavanju (razlikovanju) pozitivnih in negativnih elementov v življenju oseb, ki živijo v civilnem zakonu, da bi jih usmerila in podprla na poti rasti in spreobrnjenja k zakramentu zakona? Kako pomagati tistim, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, da se odločijo za poroko?
34. Kako posebej odgovoriti na vprašanja, ki jih postavljajo tradicionalne oblike zakona po stopnjah ali dogovori med družinama?
 
Skrb za razdrte družine (tiste, ki živijo ločeno; ločene, ki niso vnovič poročeni; ponovno poročene ločene; enostarševske družine) (tč. 44–54)
V sinodalnih razpravah je bila izražena potreba po ustrezni umetnosti pastoralnega spremljanja, da bomo »svojemu ravnanju dali zdravilen ritem ljubezni, s spoštljivim pogledom sočutja, ki pa hkrati ozdravlja, osvobaja in bodri k zorenju v krščanskem življenju« (Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 169).

35. Ali je krščanska skupnost pripravljena skrbeti za ranjene družine, da bi tako izkusile Očetovo usmiljenje? Kako se krščanska skupnost lahko zavzema za odstranitev družbenih in gospodarskih dejavnikov, ki jih te situacije povzročajo? Katere korake smo že storili in katere je treba storiti, da bi podprli te dejavnosti in misijonarsko zavest, ki jo podpira?
36. Kako pospeševati prepoznavanje pastoralnih načrtov na ravni krajevnih Cerkva? Kako glede tega razviti dialog med raznimi delnimi Cerkvami »s Petrom in pod Petrom«?
37. Kako omogočiti po možnosti brezplačne, dostopnejše in dejavnejše postopke ugotavljanja ničnosti zakona? (št. 48)
38. Pastorala zakramentov (prejem zakramentov) v zvezi z ločenimi in vnovič poročenimi nalaga nadaljnjo poglobitev, pri čemer je treba upoštevati prakso pravoslavne Cerkve ter imeti pred očmi »razliko med objektivnim stanjem greha in olajšujočimi okoliščinami«. (tč. 52) Kakšne so perspektive, v katerih se moremo gibati? Kakšne so možne prakse? Katera priporočila lahko damo, da bi preprečili oblike nedovoljenih ali nekoristnih zadržkov?
39. Ali sedanji predpisi omogočajo veljavne odgovore na izzive, ki jih postavljajo mešani in medverski zakoni? Ali je treba upoštevati še druge dejavnike?
 
Pastoralna skrb za osebe z istospolno usmerjenostjo (št. 55–56)
Pastoralna skrb za osebe z istospolno usmerjenostjo je danes poseben izziv tudi zaradi načina, kako se izražajo njihove pravice v družbi.

40. Kako krščanska skupnost izkazuje pastoralno skrb družinam, ki imajo v svoji sredi osebe z istospolnim nagnjenjem? Kako v luči evangelija izvajati skrb za te osebe, pri čemer se moramo varovati kakršnekoli oblike krivične diskriminacije? Kako v takih okoliščinah tem osebam predložiti Božje oznanilo?
 
Posredovanje življenja in izziv upadanja rojstev (tč. 57–59)
Posredovanje življenja je bistveni element poklicanosti in poslanstva družine. »Zakonci naj se zavedajo, da so sodelavci ljubezni Boga Stvarnika in tako rekoč njegovi razlagalci. To je treba imeti kot njim lastno poslanstvo« (CS, 50).

41. Kateri najpomembnejši koraki so storjeni za učinkovito oznanjevanje in pospeševanje odprtosti za življenje, za lepoto in človeško dostojanstvo sprejetja materinstva in očetovstva v luči okrožnice bl. papeža Pavla VI. Posredovanje človeškega življenja (Humanae vitae)? Kako vzpostaviti tak dialog z znanostjo ter biomedicinskimi tehnologijami, da bo v prenosu življenja spoštovana človeška ekologija?
42. Velikodušno materinstvo in očetovstvo potrebuje struk ture in sredstva. Ali krščanska skupnost živi dejavno solidarnost in subsidiarnost (na tem področju)? Kako? Ali je pogumno v predlogih, ki jih je treba sprejeti na družbeno-politični ravni? Kako spodbujati posvojitve in rejništvo kot odlično znamenje rodovitne velikodušnosti? Kako pospeševati skrb za otroke in njihovo spoštovanje?
43. Kristjan živi očetovstvo in materinstvo kot odgovor na poklicanost. Ali je ta poklicanost v katehezi ustrezno poudarjena? Kateri vzgojni programi so predloženi, da bi takšni programi usmerjali zavest poročenih? Ali se dovolj zavedamo posledic demografskih sprememb?
44. Kako se Cerkev zavzema, da bi premagali sramoto splava in učinkovito širili kulturo življenja? Izzivi vzgoje in vloga družine pri evangelizaciji (št. 60–61)
45. Vzgojno poslanstvo staršev ni vedno lahko. Ali so deležni solidarnosti in podpore krščanske skupnosti? Katere programe oblikovanja jim lahko priporočamo? Katere korake moramo storiti, da bo njihova vzgojna vloga priznana na družbeno- politični ravni?
46. Kako lahko krepimo zavedanje staršev in krščanskih družin, da je dolžnost prenosa vere bistvena razsežnost krščanske identitete? 

Vprašalnik v PDF dokumentu

Več na:
http://katoliska-cerkev.si/vprasalnik-pred-skofovsko-sinodo-o-druzini-2015-2-1
 

AS, Radio Vatikan, Papež povabil, da namesto poslušanja govoric in gledanja telenovel preberemo evangelij (Vir: Radio Ognjišče)

Vsakodnevna kontemplacija evangelija nam pomaga imeti resnično upanje. To je poudarek današnje pridige papeža Frančiška med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Tako kot že večkrat, je sveti oče ponovno spodbudil, da bi vsak dan, čeprav samo za deset ali petnajst minut, vzeli v svoje roke evangelij in ga brali. Na ta način bi se več pogovarjali z Gospodom in ne izgubljali časa s poslušanjem govoric o sosedu ali z gledanjem telenovele.

Kaj je jedro upanja? Upirati pogled v Jezusa, je zatrdil papež, ko je razložil odlomek iz pisma Hebrejcem. Tudi brez poslušanja Gospoda smo morda lahko optimistični in pozitivni, toda upanja "se nauči samo z gledanjem Jezusa". Zato je dobro vsak dan moliti rožni venec in govoriti z Gospodom ali z Marijo ter svetniki, kadar sem v težavah. A najpomembnejša, je po papeževih besedah kontemplacija, ki se uresničuje z evangelijem v roki.

"Ko si doma, za petnajst minut vzemi evangelij, en kratek odlomek, predstavljaj si, kaj se je zgodilo, in se o tem pogovarjaj z Jezusom. Tako bo tvoj pogled uprt v Jezusa in ne toliko na primer v telenovelo. Tvoj sluh pa bo osredotočen na Jezusove besede in ne toliko na govorice o sosedu, sosedi," je dejal papež. Molitev kontemplacije nam pomaga imeti upanje, živeti iz bistva evangelija. Tako se naše krščansko življenje giblje v tistem okviru med spominom in upanjem. Spominom na vso preteklo pot in mnoge milosti, ki smo jih prejeli od Gospoda. In upanjem, ker gledamo Gospoda, ki je edini, ki mi lahko da upanje. Da pa bi gledali Gospoda, da bi ga poznali, je na koncu še enkrat povabil papež Frančišek, vzemimo evangelij in ga kontemplirajmo: "Danes, na primer, poiščite deset, petnajst minut – ne več – preberite evangelij, predstavljajte si in povejte kaj Jezusu. Nič več. Tako bo vaše poznavanje Jezusa večje in vaše upanje bo zraslo. Ne pozabite upirati pogleda v Jezusa. In zato je potrebna molitev kontemplacije."

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/163/aktualno/16239/ 
 

AS, Nadškof Zore o škofu Gnidovcu: Družinam v svoji škofiji je hotel približati Boga (Vir: Radio Ognjišče)


Na včerajšnji dan leta 1939 je umrl škof Janez Frančišek Gnidovec, ki je dolga leta deloval kot škof v Skopsko-prizrenski škofiji. Od leta 2010 je grob častitljivega božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, kjer je bila v nedeljo osrednja slovesnost, na katero so se pripravljali v duhu škofa Gnidovca, z molitvijo pred Najsvetejšim, saj je svetniški škof veliko molil, zlasti pred Najsvetejšim.

Geslo letošnjega dneva je bilo: "Janez Frančišek Gnidovec – škof za družine." Popoldne je slovesno sv. mašo ob somaševanju približno petnajstih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. "Svetost njegovega življenja, dragi bratje in sestre, je tisto preroštvo njegovega časa, ki sega v naš čas, ki je nagovarjala ljudi, ki so ga srečevali bodisi v različnih ustanovah tukaj v Sloveniji ali pa potem po prašnih in včasih tudi blatnih poteh njegove škofije, ki je bolj ali manj vso prehodil peš. V tem je njegovo preroštvo in za to preroštvo se danes Gospodu Bogu zahvaljujemo iz vsega srca," je dejal nadškof Zore in dodal, da se na poseben način v tem letu med obema zasedenjema škofovske sinode v družini ozirajo na Gnidovčevo delo za družino. "Zato ker je hotel družine v svoji škofiji približati Bogu, jih odpreti za Boga in za njegov evangelij, je vedel, da ni dovolj samo govoriti. Tem ljudem mora konkretno priti naproti, pomagati jim mora zato, da bodo živeli kot kristjani, da bodo živeli svojo ljubezen do Boga in da bodo živeli ljubezen med seboj. Zato je izdal – malo potem, ko je postal škof, »Mali putokaz«, v katerem je družinam v svoji škofiji dal čisto konkretna navodila, kako naj živijo kot kristjani, kako naj poskrbijo za krst svojih otrok, kako naj poskrbijo za to, da se bodo pripravljali na poroko, kako naj poskrbijo za to, da bodo ljudje umirali spravljeni z Bogom in drug z drugim, kaj naj naredijo takrat, kadar morda duhovnika ni blizu in ga ne morejo doseči v doglednem času. Čisto konkretna navodila, čisto konkretne spodbude, nobenih v zraku stoječih misli in besed, ampak povabila, ki jih ljudje lahko razumejo, sprejmejo in živijo."

Vir: Radio Vatikan



Misijonar Pedro Opeka znova predlagan za Nobelovo nagrado za mir (Vir: Radio Ognjišče)

Civilna družba za pravično Slovenijo, oziroma nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe, je letos znova pripravila postopek za nominacijo Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015.
 
Predlagatelji so tokrat k podpisu predloga povabili več ljudi iz akademskih vrst, da bi tako formalno omogočili nominacijo Opeke. V obrazložitvi so zapisali, da je Opeka pred četrt stoletja začel svojo človekoljubno pot, na kateri pomaga revnim na Rdečem otoku. Pri tem delu ga vodi želja, da bi povsem razosebljene brezdomce iz smetišč in ulic madagaskarske prestolnice usposobil za samostojno življenje, z delom in finančno osamosvojitvijo ter z izobrazbo otrok in mladine.

Predlagatelji so še zapisali, da je bilo s pomočjo njegovih sodelavcev v programih gibanja Akamasoa pomoči deležnih več kot pol milijona najrevnejših prebivalcev Madagaskarja. "Človekoljubna prizadevanja lazarista Pedra Opeke in njegovih malgaških sodelavcev so postala svetovni projekt miru, boja proti revščini, zapostavljenosti in krivicam ter zagotavljanja človeka vredno življenje ubogim povsod po svetu," še piše v obrazložitvi. Med podpisniki nominacije so na prvem mestu dr. Lovro Šturm, dr. Verica Trstenjak, dr. Irena Avsenik Nabergoj ter Jože Možina iz Civilne družbe za pravično Slovenijo.

Nominacija Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015
Pod okriljem Civilne družbe za pravično Slovenijo (nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe) je bila danes javnosti predstavljena nova pobuda za nominacijo p. Pedra Opeke in njegove skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015.
Letošnjo nominacijo je podprlo več odličnih posameznikov iz akademskih vrst in s svojim podpisom formalno omogočili nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.
Prvo podpisani nominator je prof. dr. Lovro Šturm, sledijo pa mu prof. dr. Verica Trstenjak (Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Irena Avsenik Nabergoj (ZRC SAZU), prof. dr. Stane Granda (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. ddr. Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU), prof. dr. Marko Kambič (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Boris Golec (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) in dr. Ivan Štuhec (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani).
Podpisniki nominacijskega pisma so v obširni obrazložitvi nominacije Norveškemu Nobelovemu komiteju predlagali, da Pedru Opeki in njegovi skupnosti Akamasoa na Madagaskarju, zaradi izrednega človekoljubnega dela in poslanstva, podeli Nobelovo priznanje za mir za leto 2015.

Obrazložitev nominacije:
Pedro Opeka je pred dvema desetletjema in pol začel izjemno človekoljubno delo. Soočen z življenjskimi stiskami malgaškega podeželja, predvsem pa z bedo ljudi, ki so dobesedno živeli in delali na ogromnih smetiščih na obrobju mesta, je svoje življenje posvetil pomoči tem ljudem. Njegova osnovna ideja od vsega začetka je bila, da že povsem razosebljene brezdomce iz smetišč in ulic malgaške prestolnice Antananarivo usposobi za samostojno življenje, z delom in finančno osamosvojitvijo ter z izobrazbo otrok in mladine.

S pomočjo svojih predanih sodelavcev Malgašev je bilo v programih njegovega gibanja Akamasoa pomoči deležnih več kot pol milijona najrevnejših Malgašev. Njihov model pomoč je celovit; odraslim brezdomcem pomagajo do dostojnega dela, otroci, ki so živeli na smetiščih hodijo v njihove šolo, družinam pomagajo do hiš v urejenih naseljih Akamasoe z zdravstveno oskrbo, parki in igrišči.

Neutrudna prizadevanja Pedra Opeke in njegovih sodelavcev so obrodila izjemen sad. Skupnost Akamsoa danes obsega 18 vasi z vso potrebno infrastrukturo. Nekdanji brezdomci oziroma družine danes živijo v več kot 4 000 zidanih domovih. V skupnosti poteka celoten vzgojni in izobraževalni proces od otroških vrtce, osnovnih, poklicnih in srednjih šol do celo pred kratkim ustanovljene univerze Akamasoa ter tri knjižnice. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v izobraževalni proces vključenih 11 500 otrok in mladih. Mladi se lahko izobrazijo in usposobijo za različne poklice in dejavnosti. V skupnosti Akamasoa deluje šest klinik, tri bolnice in štiri porodnišnice. Zgradili so 18 različnih športnih igrišč. Pedro mlade Malgaše vzgaja tudi v spoštljivem odnosu in skrbi za naravo. Je goreč aktivist pogozdovanja in varovanja gozda, ki je na Madagaskarju v 70 odstotkih že uničen. Z mladino zato posadi okrog 50 000 drevesnih sadik na leto.

Poleg dela v skupnosti Akamasoa je Pedro Opeka s sodelavci zgradil in ustanovil številne izobraževalne ustanove tudi v drugih provincah Madagaskarja in jih predah v upravljanje državnim inštitucijam. Njegove pomoči pa so deležni tudi vsi, ki na kakršen koli način vstopijo v stik z njihovo skupnostjo. Na leto razdelijo okrog pet milijonov obrokov hrane.

Za uspeh projekta Akamasoa so poleg Pedra še posebej zaslužni njegovi Malgaški sodelavci. Vse delo v skupnosti Akamasoa vodi in izvaja skoraj 500 odločnih in pogumnih domačinov. Skupnost, v poleg naštetih ustanovah, zagotavlja preko 3 600 delovnih mest še z delom v kamnolomih, na malih kmetijah, različnih delavnicah in prodajalnah.

Akamasoa Pedra Opeke še naprej širi svojo dejavnost, pridobiva ugled in doživlja nov razcvet. Njegov uspešen model spopada z revščino in neenakostjo očeta predstavlja resnično upanje in zgled, da je drugačen svet mogoč.

Kljub temu, da je človekoljubna dejavnost Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa locirana na ožje območje Madagaskarja, je potrebno posebej poudariti, da je Pedro s svojo karizmo ter odločnim in transparentnim zavzemanjem za uboge na Madagaskarju, uspel vzbuditi tudi tujo javnost. Skupnost Akamasoa ima prijatelje in podpornike v številnih državah sveta. Množico anonimnih posameznikov in številne vplivne posameznike, ki podpirajo njegove človekoljubne projekte in gibanje Akamasoa. Brez pretiravanja lahko trdim, da je skupnosti Akamasoa ne svojstven način »prestopila« meje Madagaskarja. Človekoljubna prizadevanja Pedra Opeke in njegovih malgaških sodelavcev pa so postala svetovni projekt miru, boja proti revščini, zapostavljenosti in krivicam ter zagotavljanja človeka vredno življenje ubogim povsod po svetu.

Pedro Pablo Opeka je katoliški duhovnik in misijonar na Madagaskarju. Rojen je bil leta 1948 v Buenos Airesu v Argentini slovenskima staršema, povojnima emigrantoma iz Slovenije. Svoje izredno človekoljubno delo in poslanstvo med najbolj ubogimi in zapuščenimi prebivalci Madagaskarja je skupaj s številnimi malgaškimi sodelavci v skupnosti Akamasoa začel pred dobrimi 25 leti.

Pedro Opeka je prejemnik številnih najvišjih priznanj. Leta 2007 mu je francoski predsednik podelil priznanje Vitez legije časti. Evropska akademija znanosti in umetnosti mu je podelila Nagrado za toleranco. Leta 2009 mu je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk podelil nagrado »za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka« ter ga odlikoval z Zlatim redom Republike Slovenije za zasluge, najvišjim državnim odlikovanjem. Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Nominacija Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015 je zaradi izjemnega človekoljubnega poslanstva, želja množice Slovencev in drugih ljudi po svetu, ki cenijo in podpirajo Opekovo delo.

Jože Možina, Civilna družba za pravično Slovenijo

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/162/slovenija/16208/
 

Svetovni dan bolnikov 2015

Za 23. svetovni dan bolnikov, ki bo kot vsako leto 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, je papež Frančišek napisal poslanico, ki nosi naslov »Slepemu sem bil oko in hromemu noga"(Job 29,15). Papež se obrača na vse, ki nosijo breme bolezni in so na različne načine pridruženi trpečemu Kristusu. Prav tako tudi na tiste, ki poklicno ali prostovoljno delajo na zdravstvenem področju.

Osrednja slovesnost pri nas bo kot vsako leto v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, v sredo, 11. februarja, ob 10. uri, ki jo bo vodil stiški opat Janez Novak. Dan bolnikov in njegovo bližino naj zaznamuje naša pozornost do bolnikov in trpečih.
Pozornost in hvaležnost pa pokažimo v teh dnevih tudi do vseh zaposlenih v zdravstvu in drugih ustanovah.

Miro Šlibar,
voditelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja pri SŠK
 
Pismo bolnikom voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja pri SŠK
Molitev
Prošnje
Križev pot
Več na: http://katoliska-cerkev.si/vprasalnik-pred-skofovsko-sinodo-o-druzini-2015-2-1


Začenja se program Malo občestvo

Program Malo občestvo
S programom Malo občestvo, ki ga razvija Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine želimo, da so mladi preko gradnje pristnih odnosov v skupini in njihovega skupnega ustvarjanja deležni kvalitetne izkušnje skupnosti. Tako bodo razvijali svojo socialno dimenzijo, rasli v zaupanju do soljudi, preko izkušnje odkrivali zakonitosti in kvalitete za gradnjo skupnosti (družina, župnijska, …), ki jo bodo v življenju soustvarjali. Vključenost v tovrstna mala občestva pripomorejo k odkrivanju lastne identitete in gradnje osebnega odnosa z Bogom.

5 kvalitet Malega občestva
1.    Jezus – »Da bi bili z Njim.« Mr 3, 14b
2.    Služenje- »Uboge imate vedno med seboj.« Mr17,7
3.    Preprostost – »Ne skrbite.« Lk 12,22
4.    Pričevanje – »Da bi bili eno.« Jn 17, 21a
5.    Skupnost – »Da bi bili z brati in sestrami.«
 
Dober odziv 
V adventu so že nastajala mala občestva na različnih koncih Slovenije v katerih so bile izvedene po 4 kateheze. Odmevi na pripravljene kateheze in spletno usposabljanje so zelo pozitivni. Prihaja pa cikel 12 katehez in 12 spletnih usposabljanj od konca januarja do maja 2015. Vmes in ob koncu je čas za praznovanje. Vsak cikel naj bi vedno vključeval 12 tednov, torej 12 srečanj. Vsebinska srečanja si ne sledijo na tak način, da bi morebitna izpustitev posameznega srečanja porušila ritem skupinam. Pri izvajanju smo upoštevali praznike in počitnice. Kateheze so namenjene voditeljem mladinskih srečanj, birmanskih skupin,  oratorija, pevskih zborov, ... Namenjene so tudi tistim, ki razmišljajo o rednih srečanjih v svoji župniji, dijaškem ali študentskem domu.

Potek sodelovanja v programu
Po registraciji na spletni strani malo-obcestvo.si se voditelji malih občestev v začetku tedna za 1 uro pridružijo spletnemu usposabljanju, ki jim omogoči, da se sami spoznajo s predlagano vsebino in se navdušijo za iskanje odgovorov na postavljeno dilemo. Ob koncu enournega usposabljanja prejmejo gradiva za izvedbo srečanja. Tekom tedna se malo občestvo sreča in s pomočjo raznolikih metod spozna določeno temo. Prvo spletno usposabljanje bo v živo potekalo v sredo, 4. februarja 2015, spletnega usposabljanja pa se lahko naknadno udeležite kadarkoli.

Potek srečanja v Malem občestvu
1.    Poslušanje BB, podelitev (nedeljska Božja beseda …), molitev izročanja
2.    Tema iz življenja mladih + Izmenjava mnenj, podelitev (kateheza: vstopno mesto, vsebinski del, dejavnost)
3.    Naloga skupine – služenje, povezovanje skupine, pričevanje, molitev
4.    Praznovanje
Na spletni strani bo za posameznike, ki bi se želeli v kakšno temo še bolj poglobiti tudi gradivo za dodaten razmislek. Spletna stran bo močno podporno orodje z gradivi in mreženjem. Prav tako pa bomo pripravili temeljno usposabljanje za voditelje, ki bo potekalo v živo, ter srečanje vseh malih občestev.

Posebna ponudba
Pričenjamo s Šolo za voditelje II. Namenjena je vsem mladinskim voditeljem skupin in programov. Pričnemo 5. marca 2015, na sedežu Društva SKAM (Jurčičev trg 2). Potekala bo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, od 17.00 do 20.00.

Več informacij na http://ssa.rkc.si/.

Odgovore na vaša vprašanja najdete pri Marku Kržišniku, na e-mailu:
malo-obcestvo@drustvo-skam.si in na spletni strani www.malo-obcestvo.si

Več na: http://katoliska-cerkev.si/zacenja-se-program-malo-obcestvo

 

 
 
 
Molitev
 

Živiva skupno, ljubi Jezus,

brez tebe manjka mi moči,

s teboj se ne bojim viharjev,

če moj čolniček vodiš ti.

Moliva skupno, ljubi Jezus,

in najin klic prodre v nebo,

če s tabo molim, večni Oče

gotovo me uslišal bo...

Deliva delo, ljubi Jezus,

vse misli, pota in skrbi,

obilen blagoslov bo želo,

če z mano delaš Jezus ti.

Trpiva skupno, ljubi Jezus,

naj zbada trnje, rani križ,

izpijva grenki, bridki kelih,

sladak bo, če z menoj trpiš!

Ljubiva skupno, dobri Jezus.

Srce je tvoje sreče vir!

O daj nebeške mi ljubezni,

daj moji duši Božji mir!

In s tabo si želim umreti,

s teboj se smrti ne bojim.

Ob tvoji roki, trikrat sveti,

naj še v nebesa pohitim!

In ko omahnem v težkem boju,

bo tvoj še zadnji moj smehljaj!

Takrat, usmiljeni moj Jezus,

dobrotno mi odkleni raj!

iz molitvene revije Magnifikat

 

5. nedelja med letom

8.februar
Mr 1,29-39

»Zjutraj, ko je bilo še zelo temno, je vstal in odšel ter se napotil na samoten kraj in je tam molil« (Mr 1,35)

Ozdravljenje Simonove tašče – Jezus uči po vsej Galileji
Ko so prišli iz shodnice, so z Janezom in Jakobom takoj stopili v hišo Simona in Andreja. Simonovo taščo pa je tresla mrzlica in brž mu povedo o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Pri tej priči jo je mrzlica zapustila in ona jim je stregla.

Številna ozdravljenja
Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence in vse mesto je bilo zbrano pri vratih. Ozdravil je mnogo takih, ki so trpeli za različnimi boleznimi, in mnogo hudih duhov izgnal, toda branil jim je o tem govoriti, ker so ga poznali.

Jezus skrivaj zapusti Kafarnaum in uči po Galileji
Zjutraj, ko je bilo še zelo temno, je vstal in odšel, se napotil na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so pohiteli za njim in, ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« In rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnje trge, da bom tudi tam učil, kajti za to sem prišel.« In hodil je okoli, učil v njihovih shodnicah po vsej Galileji in izganjal hude duhove.

 

Besede vere za vsakogar


Russel Shaw, Kakšno pomanjkanje poklicev?
 

Morda bo kdo rekel, da bi lahko poudarjanje osebne poklicanosti ljudi odvračalo pozornost od poklicanosti v duhovništvo in posvečeno življenje? Ali ne bo to še poslabšalo stanja pomanjkanja poklicev?
Odgovor je "ne". Če bo več katoličanov razmišljalo o svoji osebni poklicanosti, jih bo veliko več lahko tudi ugotovilo, da so poklicani v duhovništvo ali posvečeno življenje. Najboljša rešitev za več dragocenih novih kandidatov  - in številne probleme sodobnega katolištva - je osebna poklicanost. Morda celo edina.


Prevod po: C21 Resources, Boston College 2010

 

Gradiva
 
Volitve ŽPS

V nedeljo, 1.3., bo po naših župnijah potekal izbor novih članov župnijskih pastoralnih svetov.

V pomoč pri izvedbi izbora članov ŽPS in pripravo vaših župljanov na slednjo, smo vam v Škofijskem uradu za laike pripravili potrebne obrazce in dodatna gradiva, ki so na voljo tudi v e-obliki na spletni strani Škofijskega urada za laike (http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/aktualna-gradiva/):

1. Gradiva ob izbiri članov ŽPS 2015, ki jih lahko uporabite pri sveti maši na nedeljo izbora članov ŽPS, v katerih najdete:
- Uvod v mašo na nedeljo izbora članov ŽPS
- Nagovor župljanom na nedeljo izbora članov ŽPS
- Uvod v očenaš na nedeljo izbora članov ŽPS
- Zahvala dosedanjim članom ŽPS za njihovo delo v preteklem mandatu
2. Gradiva, ki vam bodo v pomoč pri primopredaji, prenosu in nadaljevanju dela ŽPS:
- Ovrednotenje in nadaljevanje dela ŽPS iz preteklega v novi mandat
Gradivo prinaša vprašanja, ki so vam lahko v pomoč pri ovrednotenju in nadaljevanju dela ŽPS iz preteklega v novi mandat in se o njih pogovorite na sklepni seji ŽPS v stari zasedbi. Na ustanovni seji novega ŽPS pa člani ŽPS, ki so delovali v času preteklega mandata oz. vsaj njihovi predstavniki novim članom predstavite doslej opravljeno delo na področju pastoralnega načrtovanja, ki ste ga opravili s pomočjo priročnika Na poti k izviru in jim po potrebi ponudite pomoč pri nadaljnjem delu pastoralnega načrtovanja.
3. Obrazci:
Obrazec Predlogi za izbor članov ŽPS
Obrazec E-Seznam izbranih članov župnijskega pastoralnega sveta
4. Kandidatna lista za izbor članov ŽPS
Uporaba kandidatne liste je povsem neobvezujoča. Po presoji župnika je morda dobrodošla predvsem za izvedbo izbora članov ŽPS v mestnih župnijah, kjer se ljudje med seboj premalo poznajo. Pri umestitvi kandidatov na kandidatno listo moramo biti pozorni na uravnoteženo razmerje med moškimi, ženskami, fanti in dekleti ter na starostno strukturo kandidatov. Ob uporabi kandidatne liste in javni objavi fotografij in podatkov o kandidatih morate obvezno predhodno pridobiti pisno soglasje kandidatov.
 

Duhovnost

Vprašalnik, Evalvacija dela po župnijah o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 
Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si! 
 
Spremenjeni po veri
 

Vabimo vas...
 
Informativni dan v ŠKG (Vir: Družina)

Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo v petek, 13. februarja, ob 9.00 in 15.00, in v soboto, 14. februarja, ob 9.00. 

Podrobnejše informacije o programu najdete v Koledarju.

Več na: http://www.druzina.si/


45. katehetski simpozij: Družina in župnija v navezi (Vir: Katoliška Cerkev)

Slovenski katehetski urad vse duhovnike, katehistinje in katehiste vabi na 45. katehetski simpozij z naslovom Družina in župnija v navezi, ki bo potekal od 8. do 12. februarja 2015 v Gnidovčevem domu na Mirenskem gradu, krajši obliki pa od 24. do 27. februarja 2015 v Domu duhovnosti Kančevci in od 2. do 4. marca 2015 v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.

Letos odgovarjamo na pobudo vesoljne Cerkve in se z novo evangelizacijo oziramo na izzive in priložnosti slovenskih družin. V uvodnem predavanju bo dr. Tadej Stegu spregovoril o smernicah predsinode o družini. Sledilo bo predavanje mag. Špele Strniša Tušek, ki bo osvetlila razmere v sodobnih družinah, mag. Branko Cestnik pa bo razmišljal o odnosu med župnijskim občestvom in družino. Kaj je tisto, kar ju povezuje in ločuje? Navezo med obema bomo odkrivali na soočenju z naslovom Starši in duhovniki iz oči v oči, spoznali pa bomo tudi pobude, ki se v povezavi s katehezo družin že odvijajo v slovenskem pastoralnem prostoru.  

Več na: http://katoliska-cerkev.si/45-katehetski-simpozij-druzina-in-zupnija-v-navezi


Za prvomajske počitnice na Kaprije

Animatorji, mladinske skupine, pevski zbori, zakonske skupine, Počitniški dom Kaprije je odprt že od prvomajskih počitnic naprej. Dom ima veliko zunanjih površin, hiša pa sprejme do 35 mladih, oziroma 5 družin. Cene v času izven sezone so še posebej ugodne,  8 EUR za odraslega na dan in 4 EUR na otroka. Za člane lokalnih enot Društva SKAM pa je cena bivanja 7 EUR/dan.  Na spletni strani so na voljo osnovne informacije. Ne zamudite priložnosti za počitnice na otoku brez interneta, televizije, avtomobila … in čim prej rezervirajte termin.
 
Še ne veste kam za prvomajske praznike? Škofijski počitniški dom Kaprije sprejme do 5 družin, vsaka družina ima svojo sobo. Dom ima notranjo in zunanjo kuhinjo, zunanjo jedilnico, skupni prostor in kapelo v naravi.  Na otoku je trgovina, nekaj restavracij in zdravstveni dom z medicinsko sestro. Sploh je kot otok brez avtomobila privlačen za vse, ki si želite miru, sprehodov, naravnih plaž, čudovitih razgledov.
Na
spletni strani Društva SKAM - Skupnosti katoliške mladine so že na voljo osnovne informacije. Dnevni najem za petčlansko družino je le 26 € na dan.
 
Najem v maju in juniju
Dom sprejme do 35 oseb. Pogoj za najem doma je, da ga najameta dve družini ali najmanj 4 odrasli. S skupino je vedno duhovnik ali redovnica. V primeru, da se družine ne poznajo, se lahko dogovorijo, da se predhodno srečajo, se spoznajo in dogovorijo glede skupnega bivanja.
 
Cene najema so sledeče:
Odrasli: 8 € na dan
Otroci od 3-15 leta: 4 € na dan
Otroci do 3. let imajo bivanje zastonj.

 
Sezonska ponudba za družine
V juliju in avgustu pa imamo razpisana dva termina za družine s programom in kompletno ponudbo. Program zajema vsakodnevno delavnico za otroke, debatni večer za starše, čas v paru, sveto mašo in seveda skupno druženje pri pripravi obrokov in skupnih obrokih. Od 5. – 12. julija družine pridejo z osebnimi avtomobili, v terminu 2. – 9. 8. pa je vključen tudi prevoz z avtobusom.

Ne zamudite priložnosti za počitnice na otoku brez avtomobilov. Termin v maju ali juniju rezervirajte čim prej.
Informacije najdete na spletni strani Društva SKAM:
http://www.drustvo-skam.si/kaprije/dom.php

Lahko pa tudi pokličete s. Metko Kos na 031 257 062.
 
Več na:
http://www.drustvo-skam.si/kaprije/index.php


 

Začenja se program Malo občestvo

Program Malo občestvo

S programom Malo občestvo, ki ga razvija Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine želimo, da so mladi preko gradnje pristnih odnosov v skupini in njihovega skupnega ustvarjanja deležni kvalitetne izkušnje skupnosti. Tako bodo razvijali svojo socialno dimenzijo, rasli v zaupanju do soljudi, preko izkušnje odkrivali zakonitosti in kvalitete za gradnjo skupnosti (družina, župnijska, …), ki jo bodo v življenju soustvarjali. Vključenost v tovrstna mala občestva pripomorejo k odkrivanju lastne identitete in gradnje osebnega odnosa z Bogom.

5 kvalitet Malega občestva
1.    Jezus – »Da bi bili z Njim.« Mr 3, 14b

2.    Služenje- »Uboge imate vedno med seboj.« Mr17,7

3.    Preprostost – »Ne skrbite.« Lk 12,22

4.    Pričevanje – »Da bi bili eno.« Jn 17, 21a

5.    Skupnost – »Da bi bili z brati in sestrami.«

Dober odziv 
V adventu so že nastajala mala občestva na različnih koncih Slovenije v katerih so bile izvedene po 4 kateheze. Odmevi na pripravljene kateheze in spletno usposabljanje so zelo pozitivni. Prihaja pa cikel 12 katehez in 12 spletnih usposabljanj od konca januarja do maja 2015. Vmes in ob koncu je čas za praznovanje. Vsak cikel naj bi vedno vključeval 12 tednov, torej 12 srečanj. Vsebinska srečanja si ne sledijo na tak način, da bi morebitna izpustitev posameznega srečanja porušila ritem skupinam. Pri izvajanju smo upoštevali praznike in počitnice. Kateheze so namenjene voditeljem mladinskih srečanj, birmanskih skupin,  oratorija, pevskih zborov, ... Namenjene so tudi tistim, ki razmišljajo o rednih srečanjih v svoji župniji, dijaškem ali študentskem domu.

Potek sodelovanja v programu
Po registraciji na spletni strani malo-obcestvo.si se voditelji malih občestev v začetku tedna za 1 uro pridružijo spletnemu usposabljanju, ki jim omogoči, da se sami spoznajo s predlagano vsebino in se navdušijo za iskanje odgovorov na postavljeno dilemo. Ob koncu enournega usposabljanja prejmejo gradiva za izvedbo srečanja. Tekom tedna se malo občestvo sreča in s pomočjo raznolikih metod spozna določeno temo. Prvo spletno usposabljanje bo v živo potekalo v sredo, 4. februarja 2015, spletnega usposabljanja pa se lahko naknadno udeležite kadarkoli.

Potek srečanja v Malem občestvu
1.    Poslušanje BB, podelitev (nedeljska Božja beseda …), molitev izročanja

2.    Tema iz življenja mladih + Izmenjava mnenj, podelitev (kateheza: vstopno mesto, vsebinski del, dejavnost)

3.    Naloga skupine – služenje, povezovanje skupine, pričevanje, molitev

4.    Praznovanje

Na spletni strani bo za posameznike, ki bi se želeli v kakšno temo še bolj poglobiti tudi gradivo za dodaten razmislek. Spletna stran bo močno podporno orodje z gradivi in mreženjem. Prav tako pa bomo pripravili temeljno usposabljanje za voditelje, ki bo potekalo v živo, ter srečanje vseh malih občestev.

Posebna ponudba
Pričenjamo s Šolo za voditelje II. Namenjena je vsem mladinskim voditeljem skupin in programov. Pričnemo 5. marca 2015, na sedežu Društva SKAM (Jurčičev trg 2). Potekala bo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu, od 17.00 do 20.00.

Več informacij na http://ssa.rkc.si/.

Odgovore na vaša vprašanja najdete pri Marku Kržišniku, na e-mailu:

malo-obcestvo@drustvo-skam.si in na spletni strani www.malo-obcestvo.si

Več na: http://katoliska-cerkev.si/zacenja-se-program-malo-obcestvo


Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah
 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik, Evalvacija dela po župnijah

 

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana


urad.za.laike.lj@rkc.si
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

Če e-novic ne želite več prejemati, nam to prosim sporočite na: urad.za.laike.lj@rkc.si







This email was sent to urad.za.laike.lj@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp