E-novice ŽPS


Št. 4 (28.1.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si

Informativni dnevi za vpis in vabilo k vpisu 2014-15 na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu vabi na informativne dneve in k vpisu v študijskem letu 2014-15 v univerzitetni študijski program Poslovne vede. Fakulteto je pred tremi leti po sklepu Slovenske škofovske konference ustanovil Katoliški inštitut v sklopu organizacije katoliškega visokega šolstva. V letu 2013 je študij uspešno zaključilo sedem diplomantov prve generacije, ki je s študijem pričela v študijskem letu 2010-11.

Študij na Fakulteti za poslovne vede je usmerjen k posamezniku; poteka v majhnih skupinah v povezavi s prakso; poleg strokovnih znanj s področja poslovnih ved (ekonomija, pravo, tuji jeziki, management) pa študentu nudi tudi vsebine s področja humanistike, etike in religij (filozofija, etika, družbeni nauk Cerkve, človekove pravice in dolžnosti). Cilj študija je oblikovati uspešnega in odgovornega podjetnika v duhu celostnega krščanskega humanizma. Fakulteta sodeluje s priznanimi tujimi univerzami in omogoča spoznavanje institucij EU.

Študij je plačljiv (2.400 €). Kandidatom fakulteta ob upoštevanju sprejetih meril nudi podporo pri plačilu šolnine. Delovanje fakultete podpirajo dobrotniki. Kot strokovnjake s področja ekonomije, financ, prava, upravljanja, organizacije in drugih področij vas kot odgovorne kristjane prosimo, da kandidate in njihove družine tudi osebno nagovorite k vpisu na Fakulteto za poslovne vede. Uspešno delovanje fakultete (zadosten vpis) je pomembno, da bi Cerkev svoje poslanstvo evangelizacije lahko uresničila tudi na področju šolstva na Slovenskem, družbi in gospodarstvu pa bodo lahko služili izobraženi in odgovorni diplomanti.

Informativna dneva bosta v petek 14. februarja ob 10:00 in 15:00 ter v soboto 15. februarja ob 10:00 uri v naših prostorih poleg Galerije Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani. Evidentiranje vpisa je možno že sedaj preko referata fakultete, vpis pa bo možen od 5. februarja 2014 preko spletnega portala eVŠ.

Za več informacij vam je na voljo vodstvo Fakultete in spletna stran www.katoliski-institut.si.

doc. dr. Žiga Andoljšek, dekan Fakultete za poslovne vede
 

UH, Papež spodbuja večjo udeležbo žensk v družbi in Cerkvi (Vir: Radio Ognjišče)

Papež Frančišek je sprejel približno tristo udeležencev narodnega kongresa, ki ga organizira Italijanski ženski center. Ta si že skoraj sedemdeset let prizadeva na področju formacije in pospeševanja človeške osebe ter podpira vlogo ženske v družbi in cerkveni skupnosti.

Poleg kulturnih in družbenih sprememb zadnjih desetletij sta tudi identiteta in vloga ženske v družini, družbi in Cerkvi, doživeli opazne spremembe, družbena soudeleženost in odgovornost ženske pa sta na splošno narasli. Papež je tudi spomnil na apostolsko pismo Janeza Pavla II. Mulieris dignitatem (O dostojanstvu žene) iz leta 1988, kjer je govor o dostojanstvu in poklicanosti ženske, ki ji je priznana njena moralna in duhovna moč.

Papež je izpostavil »nepogrešljiv prispevek ženske v družbi«, ki ga daje »s svojo rahločutnostjo in intuicijo do drugega, šibkega in nezaščitenega«. Izrazil je veselje nad tem, da mnoge ženske skupaj z duhovniki nosijo nekatere pastoralne odgovornosti na področju spremljanja oseb, družin in skupin ter tudi teološkega premišljevanja. Dodal je, da pa je treba razširiti prostore za še bolj razvejano in prodorno žensko navzočnost v Cerkvi. Ti novi prostori in odgovornosti, ki se lahko še naprej večajo za navzočnost in dejavnost žensk tako v cerkvenem okolju kot civilnem in poklicnem, pa ne smejo potisniti v pozabo »nenadomestljivo vlogo ženske v družini«. »Odlike nežnosti, rahločutnosti in ljubeznivosti, s katerimi je bogata ženska duša, predstavljajo ne samo naravno moč za življenje družine, da izžareva ozračje vedrine in ubranosti, ampak tudi stvarnost, brez katere bi poklicanost človeka ostala neuresničena.«

Če je večji prispevek »ženskega genija« pomemben na področju dela in v javni sferi, potem ta prispevek ostaja »nujen v okviru družine, ki za nas kristjane ni samo zaseben kraj, ampak 'domača Cerkev', katere zdravje in blaginja sta pogoja za zdravje in blaginjo Cerkve in same družbe«, je poudaril papež. Navzočnost ženske v družinskem okolju je po Frančiškovih besedah nujna za »posredovanje trdnih moralnih načel prihodnjim generacijam in za posredovanje same vere«.

"Vprašamo se lahko, kako je mogoče pospeševati navzočnost ženske na mnogih družbenih področjih, v svetu dela in tam, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve, obenem pa ohranjati njeno navzočnost in prednostno vlogo v družini. Glede tega je, poleg premisleka o stvarnosti ženske v družbi, pomembna tudi vztrajna molitev. Papež je dodal, da si krščanska ženska v dialogu z Bogom, razsvetljenem z njegovo besedo in prežetem z milostmi zakramentov, vedno znova prizadeva odgovarjati na Gospodov klic v konkretnosti svojega položaja. To je molitev, ki je vedno podprta z materinsko navzočnostjo Marije. In ravno Marija naj udeležencem avdience in članom Italijanskega ženskega centra kaže pot, ki vodi v poglobitev pomena in vloge ženske v družbi," je še dejal papež Frančišek.

Vir: Radio Vatikan

http://radio.ognjisce.si/sl/150/svet/12761/
 

Romana Bider, Opeka kot vogelni kamen (Vir: Radio Ognjišče)

Fino je tole z Opeko, Možino in Prešernom. Že dolgo nismo premlevali zgodbe s tako zanimivim zapletom stereotipov in arhetipov. Težko je vzdrževati stereotipno podobo Jožeta Možine kot desno omejenega novinarja, po kosteh brskajočega zgodovinarja in nekompetentneža za umetnost, če njegova dela zbujajo občudujočo pozornost tako doma kot po svetu. Možina v naših medijih ni cenjen, ne gledamo ga na okroglih mizah, ne vabijo ga za govorca v Dražgoše.

Njegov pokončni in svojeglavi vrednostni sistem preprosto ne ustreza prevladujočemu duhu časa. In normalno, da mu ta »duh časa« noče delati še reklame s Prešernovo nagrado.

Tudi Pedro Opeka neugodno vpliva na celo vrsto stereotipov. S svojimi koreninami se najprej dotakne naših predstav o domobranstvu. Opeka je sin po božji milosti … ali pa »zaradi jugo-neučinkovitosti« preživelega očeta domobranca, kolaboranta in sovražnika ljudstva. Če »smo jih še premalo«, potem smo ob tem sijočem velikanu najbrž malo v stiski, saj ga vendar ne bi smelo biti. Raje ne špekuliramo, koliko potencialnih slovenskih kandidatov za Nobelovo nagrado se zaradi povojnih pobojev ni rodilo.

Naslednji stereotip so Slovenci v Argentini, o katerih smo se naučili, da so, na kratko rečeno, izdajalci domovine. A od tam prihajajo njihovi potomci z globoko pripadnostjo slovenstvu in s kultiviranostjo svetovnega formata, ki ji pri nas ne najdemo para – Bernarda in Marko Fink, Zorko Simčič, Milan Komar, Marko Kremžar, Andrej Bajuk … in še in še. In Opeka.

Misijonar Pedro Opeka radikalno ruši tudi stereotipe o duhovnikih. Nanj se ne prijemljejo standardne etikete kot so pohlepen far, moralni sprijenec, pomehkuženec, klečeplaznež in kar je še takega. Spet »nekaj ne štima«.

Možinov dokumentarni film o Pedru Opeki zbuja dvome, kako je z njegovo umetniško vrednostjo. Tu se šele odpre širno polje stereotipov! Danes najlažje rečemo umetnost nečemu, kar je hermetično, ekscesno, trivialno, obsceno, dehumanizirano, stehnizirano itd. V Možinovem filmu ni nič od tega, le preprosta naracija o nekem krščanskem odzivu na človeško stisko.

Ampak film Jožeta Možine o Dobrem prijatelju je ganljiv! Prebuja na široko in na globoko. Osuplja s svojim pozitivnim vzornikom in krepi vrednote kot so sočutje, pogum, odgovornost, prijateljstvo. Poudarja cilje z moralno, duhovno in smisla polno vsebino. In poživlja našo ustvarjalno domišljijo.

Če si predstavljamo dr. Franceta Prešerna, kako sedajle sedi na enem od Saturnovih obročev in spremlja vsa tuhtanja okrog njegove nagrade, le kaj si misli? Morda računa, da če je Opeka dvignil iz smetiščne revščine 23.000 Malgašev, bi Slovenci potrebovali devetdeset Opek. Toda pri nas gre za drugačna, morda celo zahtevnejša smetišča. Kaj pa, če dr. Prešeren tudi razmišlja o zgoraj nakazanih stereotipih? In čaka, čaka, da se prebijemo skoznje in da nas zgodba o Pedru Opeki navdihne s pozitivnimi sporočili, z moralno občutljivostjo, z željo po posnemanju. Čaka, da morda le izluščimo arhetipske like očeta, prijatelja, duhovnika, skupnosti, ki nahranijo naše sestradane duše s svetlobo in upanjem.

Morda pa brska po Bratih Karamazovih in si v brado mrmra: »Če ne bi bilo Opeke, bi si ga moral Možina izmisliti.«

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/150/komentarji/12724/

 
Savojska kraljica razglašena za blaženo (Vir: druzina.si)

V Neaplju v Italiji so minuli konec tedna za blaženo razglasili Marijo Kristino Savojsko, kraljico Neaplja in Dveh Sicilij. Kot poroča Radio Vatikan, je obred kot papežev predstavnik vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

Nova blažena je bila hčerka kralja Viktorja Emanuela I. in Marije Terezije Habsburške, rojena 14. novembra 1812. Otroštvo in mladost je preživela sprva na dvoru v Torinu in kasneje v Genovi, v tem času pa je bila od svojih pobožnih staršev deležna trdne krščanske vzgoje. Njeno dobro in nežno dušo so oblikovali tudi lepota, kultura in moralne ter duhovne vrline. Leta 1832 se je pri dvajsetih letih poročila s kraljem Dveh Sicilij, Ferdinandom II. V soglasju s soprogom se je takrat odločila, da del denarja za praznovanje poroke nameni doti kar 240 nevestam.

Kot žena in kot kraljica je bila svetel zgled mnogih kreposti. Bila je prava mati ubogih, znala je prevzeti nase trpljenje svojega ljudstva, za katerega napredovanje si je zamislila več drznih socialnih dejavnosti. Umrla je še zelo mlada, 31. januarja 1836, dva tedna po porodu prvorojenca Franca. Za njo so žalovali tako člani njene družine kot celo neapeljsko ljudstvo. Glas o njeni svetosti, prisoten že v času njenega življenja, se je po smrti le še okrepil. Pokopana je v baziliki svete Klare v Neaplju, kjer je bila tudi razglašena za blaženo.

Kardinal Amato je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je blažena Marija Kristina Savojska tako dvorjane kot ljudstvo spodbujala s svojim krščanskim pričevanjem. Veliko je molila, znala je svetovati in velikodušno pomagati, delila pa je tudi iz svojega osebnega premoženja. Zaradi te njene marljive ljubezni so jo ljudje klicali »sveta kraljična«. Na njeno priprošnjo pri vladarju je bila mnogim na smrt obsojenim osebam preklicana smrtna kazen. Kot je storila sama, je tudi pri drugih spodbujala poklanjanje dote dekletom, ki so bile pred poroko. Podpirala je delovanje nekaterih obrti, kot so bile na primer svilarne, pomagala je kmetom najemnikom, da so njihove družine lahko živele v hišah, da so imeli delo, da so lahko hodili v cerkev in da so otroci obiskovali obvezno šolo.

Vse to so bili izrazi njene svetosti. Ker se je ljudstvo množično zatekalo k njeni priprošnji, da bi jim izprosila milosti, se je postopek za njeno beatifikacijo na željo takratnega neapeljskega nadškofa začel že leta 1852. »Beatifikacija kraljice Marije Kristine Savojske kaže, da skozi ozka vrata svetosti lahko stopijo vsi, veliki in majhni, bogati in revni, moški in ženske, duhovniki in laiki, kajti bistvo svetosti predstavlja ljubezen do Boga in do drugih z vsemi svojimi močmi

Blaženo Marijo Kristino je po besedah kardinala Amata Kristusova ljubezen tako zelo osvojila, da je preoblikovala plemenitost premoženja v plemenitost milosti. Iz svojega bogastva je naredila talent, ki ga je nato zastavila za nebeško kraljestvo. Danes nas nova blažena spominja, kako smo vsi poklicani k svetosti. Popolnost ljubezni ni privilegij nekaterih, temveč je priložnost za vse kristjane, če le svoje duhovne talente vere, upanja in ljubezni zastavljajo za dobro.
Po drugi strani, je še dodal kardinal Amato, pa svetniki, kot je Marija Kristina Savojska, prebujajo svet, da se napoti ven iz otrplosti povprečnosti in zla ter se odpre za dinamičnost dobrega. V današnjem svetu se vrednote pogosto zdijo obrnjene na glavo. Razvade, kot so napuh, lakomnost, pohota, požrešnost, jeza in lenoba, so hvaljene v škodo vrlin, ki pa so nasprotno očrnjene in zaničevane. »Svetniki postavljajo stvari nazaj na svoje mesto, ko razodevajo, kako so uboštvo, krotkost, čistost, pravičnost, mir in delitev blagri, ki gradijo družbo in jo delajo bolj zdravo in bolj človeško

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/savojska-kraljica-razglasena-za-blazeno
 

Mojca M. Štefanič, Bergoglievi vzdržujejo stike preko Facebooka (Vir: druzina.si)

Družina papeža Frančiška se redno sporazumeva preko socialnega omrežja Facebook. Po navedbah španskega informacijskega spletnega portala »Infobae« okoli 400 članov rodbine Bergoglio na ta način redno vzdržuje medsebojne stike.

Cristina Bergoglio, mala nečakinja papeža Frančiška, je za nek španski časnik povedala, da je od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia za papeža v lanskem marcu Facebook postal virtualno stičišče za vse Bergoglieve sorodnike, ki živijo predvsem v Italiji in Argentini.»Nekateri Bergoglievi živijo na pragu revščine, drugi pripadajo srednjemu sloju, v družini pa je tudi nekaj precej premožnih«, je pojasnila 46-letnica, ki kot slikarka živi v Španiji.

Pred skorajšnjim obiskom v Vatikanu želi malemu stricu podariti sliko svetega Frančiška Asiškega.

Vir: Kathpress

Vir: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/bergoglievi-vzdrzujejo-stike-preko-facebooka

 
MOLITEV

Na statvah življenja
me tkeš Ti, Dobrotni,
pod prsti Ljubezni
nastaja moj prt,
neslišno polzijo
med nitkami kaplje,
usmiljenje Tvoje
rosi z zrelih trt.
Lepota, ti večna,
vtisni se vame,
v poteze zariši
milino in mir,
po volji naj Tvoji
se spletajo vzgibi,
potopi tkanino
v svoj srčni izvir.


molitvena revija Magnifikat

Jezusovo darovanje - Svečnica


2.2.2014
Lk 2,22-40


Jezus v templju

Ko so se dopolnili dnevi njunega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, in da bi dali v daritev »dve grlici in dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi. In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelove tolažbe in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. In po navdihnjenju je prišel v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel:

Zdaj odpuščaš
»Zdaj odpuščaš, Gospod, po svoji besedi
svojega služabnika v miru;
zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje,
ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov:
luč v razsvetljenje poganov
in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

Simeonovo in Anino prerokovanje
Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo –pa tudi tvojo lastno dušo bo presunil meč – da se razodenejo misli iz mnogih src.« In bila je neka prerokinja Ana, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je z možem preživela sedem let od svojega devištva, je bila vdova do štiriinosemdesetih let; ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so v Jeruzalemu pričakovali odrešenja.

Skrito življenje v Nazaretu
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in božja milost je bila z njim.


 

Besede vere za vsakogar


Evangeljsko veselje

Od enega k drugemu veselju
Benedikt XVI. je veselje obravnaval kot četrto teologalno krepost; pri Frančišku pa gre za veselje, ki se čuti (kar ne pomeni, da slednje nima teologalne razsežnosti - kot da bi želel videti švicarske gardiste pri njihovi službi s stalnim nasmeškom). Papeška garda ni taka kot protestanstka garda na konjih njenega visočanstva kraljice angleške, katere brezčutnost je strogost v kakršnikoli situaciji, ampak je zadolžena za to (kar ne velja za njihove britanske kolege), da so gardisti, kadar so v službi, dolžni papeža varovati s svojim življenjem. Ta želja - o kateri se seveda da razpravljati - kaže, kakšen pomen papež daje veselju. Predvsem nas vabi, da bi razmislili o zavzemanju za to, da mora veselje postati - pred razumom in avtoriteto - kristjanu lastna značilnost.

Vir: Gregory Solari, Fenomenologija veselja (http://faire-eglise.blogs.la-croix.com/)
Gradiva

Apostolska spodbuda, Evangeljsko veselje

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


Vas zanima? Oglejte si!
 
Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.

44. katehetski simpozij (Vir: katoliska-cerkev.si)
Katehetski simpozij, bo od 2. do 7. februarja 2014 potekal v Gnidovčevem domu na Mirenskem gradu, od 9. do 14. februarja 2014 pri Sv. Jožefu v Celju, krajši obliki pa od 16. do 19. februarja 2014 v Domu duhovnosti Kančevci in od 10. do 12. marca 2014 v Hiši kruha pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/44-katehetski-simpozij


Izobraževanje župnijskih moderatorjev za pastoralno načrtovanje
V mesecu marcu pripravljamo nadaljnje izobraževanje župnijskih moderatorjev za pastoralno načrtovanje, ki bo tako kot jesensko potekalo v obliki skupnega usposabljanja duhovnikov in laikov. Prvi del konference bo vseboval spoznavanje papeževe apostolske spodbude Evangeljsko veselje in primerjave krovnega dokumenta Pridite in poglejte s slednjo (dr. Andrej Šegula). Praktični del srečanja bo izmenjava dobrih praks župnijskega načrtovanja.

Na usposabljanje ste vabljeni vsi duhovniki in najmanj dva ali več ožjih župnijskih sodelavcev (najbolje dosedanje udeležence usposabljanj za pastoralno načrtovanje in morda še koga).

Razpored izobraževanj po posameznih arhidiakonatih je naslednji:
1. arhidiakonat (dekanije: Lj.-Center, Lj.-Moste; Lj.-Šentvid, Lj.-Vič, Rakovnik): sobota, 8. marec, Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, ob 9.00;
2. arhidiakonat (dekanije: Radovljica, Kranj, Šenčur, Tržič, Škofja Loka): sobota, 1. marec, Brezje, ob 9.00;
3. arhidiakonat (dekanije: Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje): sobota, 22. marec, Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, ob 9.00; in
4. arhidiakonat (dekanije: Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje): sobota, 29. marec, Stična, ob 9.00.


 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to wlmailhtml:mojca.bertoncel@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp