Zadeva: E-novice 37
Od: Urad za laike LJ <urad.za.laike.lj@rkc.si>
Datum: 26. 10. 2017 11:50
Za: urad.za.laike.lj@rkc.si

Spoštovani,

na spletni strani Škofijskega urada za laike na povezavi: http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/gradiva-s-srecanja-clanov-zps/ najdete vsa gradiva in zvočne posnetke nagovorov s srečanja ŽPS, ki jih lahko uporabite na sejah ŽPS.

Vsem, ki se nameravate udeležiti ljubljanskega maratona posredujem še naslednje povabilo: "Župnija Ljubljana – Sv. Trojica (uršulinke na Kongresnem trgu) vabi vse maratonce, ki bi se želeli tudi duhovno okrepiti, k maši, v nedeljo, ob 9.00 dopoldne. Zbrali se bomo v začasni kapeli, ker cerkev Svete Trojice saniramo, vhod je skozi steklena vrata desno od vhoda v cerkev."

Lep dan in vse dobro želim, Mojca Bertoncel

 

Sporočilo ni pravilno prikazano? Kliknite za ogled na spletu.

E-novice 10

E-novice 37-2017

E-novice 37 leto 2017 http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/
 

 

Papež Frančišek: Cilj upanja je raj


Sveti oče je med sredino splošno avdienco sklenil cikel katehez o krščanskem upanju, ki ga je začel decembra lani. Zadnjo je namenil raju, ki je cilj našega upanja. Kot je zatrdil, raj ni nek pravljičen kraj, še manj je čaroben vrt. Raj pomeni objeti se z Bogom, neskončno Ljubeznijo. Cilj našega življenja je namreč ravno to: da se vse izpolni in spremeni v ljubezen.

Več na...

Gradiva s srečanja za člane ŽPS

 

V soboto, 7. oktobra in v soboto, 21. oktobra je v Zavodu sv. Stanislava potekalo srečanje članov ŽPS, ki se ga je udeležilo lepo število udeležencev. Razmišljali smo ob geslu pastoralnega načrta Nadškofije Ljubljana: HodiTI z družino.

Udeležence obeh srečanj je po uvodni molitvi nagovoril g. nadškof, sledila so pričevanja: Zakrament sv. zakona kot temelj najinega odnosa (Igor Blažič), Verska vzgoja v družini: izziv zame kot mamo in babico (Maja Zajc Kalar) in Naša župnija »hodi z družino«, ta pa bogati župnijo (Jure Koželj), za njimi pa delo po skupinah.

Na naslednji povezavi: http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/gradiva-s-srecanja-clanov-zps/ najdete vsa gradiva in zvočne posnetke nagovorov s srečanja, ki jih lahko uporabite  pri seji ŽPS v vaši župniji.

 

     Napovednik Nadškofije Ljubljana           za mesec november 

Mesec november bo bogat predvsem v liturgičnem praznovanju. Že prvi dan, 1.11., bomo obhajali zapovedan praznik vseh svetih, isti dan zvečer pa bo v župniji Ljubljana – sv. Križ (Žale) potekalo srečanje Ljubljana skupaj oz. tradicionalna molitev mladih na praznik vseh svetih.

Takoj naslednji dan, 2.11., se spominjamo vseh vernih rajnih.

Sledi zahvalna nedelja, 5.11., ko se bomu Bogu zahvalili za vse dobro, kar nam je storil.

Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov pripravlja 40. študijsko posvetovanje v Ilirski Bistrici, med 17. in 19. novembrom. Tja ste vabljeni vsi, ki ste vpeti v katehetsko delo tudi v naši nadškofiji.

19. novembra, na 33. navadno nedeljo, bomo na pobudo papeža Frančiška obhajali prvi svetovni dan ubogih.

Isti dan se začne letošnji teden zaporov, ki bo trajal vse do 25.11. in bo potekal pod geslom: “Trudim se.”

Tudi letošnji Nikodemovi večeri bodo potekali v tem tednu, med 20. in 23.11., slednji pa se bodo že ozrli proti sinodi mladih, ki bo potekala v naslednjem letu.

Ob koncu meseca nas čaka praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, s to, zadnjo nedeljo Cerkvenega leta, pa se začne tudi teden Karitas, ki bo trajal od 26.11. do 3.12.

Pred nami je bogat mesec, seveda pa se s tem odpira ogromno možnosti za molitev: za rajne, uboge, zapornike in žrtve kaznivih dejanj, vseh, ki so prostovoljci Karitas ali pa so prejemniki pomoči … Naj bo blagoslovljen mesec november!

Več na: http://www.nadskofija-ljubljana.si/napovednik-za-mesec-november/

 

 

Papež o upanju in smrti

Danes smrt predstavlja stvarnost, ki jo naša moderna civilizacija vedno bolj želi odstraniti. Ko se znajdemo pred smrtjo naših bližnjih, smo nepripravljeni, da bi našli smiselne besede okoli njene skrivnosti ... A prva znamenja človeške civilizacije so šla ravno preko te uganke. Civilizacije pred našo so imele pogum, da so smrti gledale v obraz. Bil je to dogodek, ki so ga starci pripovedovali novim generacijam, kakor neizogibna stvarnost, ki je človeka obvezovala, da je živel nekaj absolutnega. 

Več na...
 

Pričevanje ljubezni in prijateljstva 

Njeno glasno korakanje po kapeli je dnevno naznanjalo njen prihod v kapelo, isti koraki so zamrli sredi prometne ceste pred letom dni, na dan, ko jo je povozil nasproti vozeči avto. Grace je bila s svojim kolesom kot vsako jutro na poti v našo župnijsko cerkev, da bi jutro preživela med kapelo adoracije in cerkvijo, preden bi odšla na bližnje pokopališče, kjer je molila za duše v vicah. Nato bi se odpeljala dva bloka naprej ... Praktično vsi v župniji smo Grace poznali. In njene molitvene obrede. Policisti so dejali, da je umrla takoj. A vtis, ki ga je naredila na naša srca, ne bo nikoli umrl.

Več na...
 

Tri malo znane podrobnosti o vicah 

Duše v vicah so del Cerkve spokorjenih, ki je znana tudi kot Cerkev očiščujočih se ali Cerkev pričakujočih. Izročilo prepoznava, da so verni, če se tako izrazimo, v treh različnih stanjih: potujoča Cerkev, očiščujoča se Cerkev in nebeška Cerkev. Duše v vicah so so del skrivnostnega Kristusovega telesa, in zato ostajajo povezane z njim. Kot pravi sveta Katarina iz Genove o svojem videnju o tem, kaj jo čaka v nebesih, gre duša v vice prostovoljno. Vice so prostovoljna izbira ne ker nekdo vanje ne bi želel iti, ampak ker si to sam želi. Isto trdi sv. Tomaž Akvinski.

Več na...

Vseslovensko srečanje ločenih

V tem trenutku sem v določeni zadregi, saj govorim ljudem z izkušnjo, ki je sam ne poznam in nikoli ne bo moja izkušnja. Nisem šel skozi stiske in negotovosti, skozi katere ste šli vi. Nisem doživljal zavrženosti in izdanosti, ki ste jo doživljali vi. Nisem sprejemal udarcev in nisem bežal pred nasiljem, kakor ste prejemali udarce in bežali pred nasiljem nekateri izmed vas. Nisem doživljal osamljenosti in praznine, ki je postala del življenja nekaterih izmed vas. ... Vse to ni bilo del moje poti, zato stojim pred vami poln spoštovanja do vaših ran ...

Več na...
 

Komurkoli v vicah z ljubeznijo 

Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Medtem ko sem kot spreobrnjenka sprejela nauk o vicah in idejo, da je za časne posledice potrebno zadoščevati, se mi je misel, da lahko naredim nekaj, da pokojnim pomagam popraviti škodo, ki jo je povzročil greh, še vedno zdela hokus pokus. Dokler nisem izgubila dveh bratov – obeh krščenih katoličanov – zaradi samomora, kar me je spodbudilo k vprašanju, ali niso odpustki način za pridobivanje Božje naklonjenosti namesto, da bi naredili nekaj konkretnega za drugega ...

Več na...
 

Izjava o financiranju osnovnih šol

Država ne samo, da diskriminira zasebne šole v odnosu do javnih šol, ampak tudi zasebne šole med seboj. Waldorfska šola Ljubljana za osnovnošolski program prejema 100 % financiranje, enako sredstev kot primerljiva javna šola. OŠ Alojzija Šuštarja in Osnovna šola Montessori pa po veljavni zakonodaji dobita le 85 % sredstev. Ustavno sodišče je določilo, da mora vlada s spremembo zakona tudi vse zasebno osnovnošolsko izobraževanje financirati 100 %. Državni zbor bi moral to spremembo uzakoniti že januarja 2016, a tega še vedno ni storil.

Več na...
 


Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia

 

Preobrazba ljubezni

163. Podaljševanje življenja prinaša pojav, ki v preteklih časih ni bil običajen: zaupen odnos in medsebojna pripadnost se morata ohranjati štiri, pet ali šest desetletij. Zato je nujno, da zakonca drug drugega vedno znova izbereta. Morda zakonec ni več tako strasten zaradi manjše spolne želje, ki bi ga gnala k sozakoncu, vendar čuti zadoščenje, da mu pripada in on pripada njemu, da ve, da ni sam, da ima »družico«, ki pozna vse njegovo življenje in vso njegovo zgodovino in s katero deli vse. To je prijatelj oziroma prijateljica na poti življenja, s katerim se je mogoče zoperstaviti težavam in užiti lepe stvari. Tudi to ustvarja zadovoljstvo, ki spremlja  poželenje zakonske ljubezni. Ne moreva si obljubiti, da bova imela vse življenje enake občutke. Namesto tega pa imava lahko skupen in trden načrt, se zaveževa, da bova drug drugega ljubila in živela združena, dokler naju smrt ne loči, in bova živela v vedno bogatejši zaupljivosti. Ljubezen, ki si jo obljubiva, presega vsako čustvo, občutek ali razpoloženje, čeprav jih lahko vključuje. Gre za globlje hotenje z odločitvijo srca, ki zaobjema celotno življenje. Tako se sredi nerešenega spora – in čeprav v srcu krožijo mnogi nejasni občutki – ohranja živa odločitev o tem, da se bova ljubila, drug drugemu pripadala, si delila vse življenje, se vztrajno ljubila in si odpuščala. Vsak od nas gre po poti osebne rasti in spremembe. Sredi te poti ljubezen praznuje vsak korak in vsako novo obdobje.

164. V zgodovini zakona se fizična podoba spreminja, toda to ni razlog za to, da ljubezenska privlačnost oslabi. Nekdo se zaljubi v celotno osebo, v njeno identiteto, ne samo v telo, čeprav to telo – ne glede na časovno obrabo – nikoli ne neha na neki način izražati te osebne identitete, ki je osvojila srce. Ko drugi ne morejo več prepoznati lepote te identitete, jo je ljubeči sozakonec z ljubezenskim instinktom še vedno sposoben zaznati, in naklonjenost ne izgine. Ta znova potrdi svojo odločitev o tem, da pripada ljubljeni osebi, jo znova izvoli ter to izvolitev izrazi z zvesto bližino, polno nežnosti. Plemenitost njegove – izrazite in globoke – odločitve zanjo vzbuja novo obliko čustev v izpolnjevanju tega zakonskega poslanstva. Kajti »čustva, ki jih izzove drug človek kot oseba, [...] ne težijo sama po sebi k zakonskemu dejanju«.Čustva privzamejo druge zaznavne izraze, kajti ljubezen je »edina resničnost, toda ta ima različne oblike; vsakokrat lahko močneje izstopa druga  oblika«. Zakonska vez najde nove načine in terja odločitev, da se vedno znova obnavlja. In ne samo zato, da se ohranja, temveč zato, da se razvija. To je pot vsakodnevnega medsebojnega izgrajevanja. Toda nič od tega ni mogoče, če ne kličemo Svetega Duha, če vsak dan ne prosimo za njegovo milost, če ne iščemo njegove nadnaravne moči, če od njega željno ne prosimo, naj razlije svoj ogenj na našo ljubezen, da bi jo v vsaki novi situaciji okrepil, usmeril in preobrazil.

Radost ljubezni, 163-164

 
 

Božja beseda

 

30. nedelja med letom

 
»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36)


2 Mz 22,20-26

Ps 18

1 Tes 1,5c-10

Mt 22,34-40

Več na...
 

Duhovnost

 

Oglejte si!

 

Molitev

 

Glejte, že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo,
hladen počitek nam daja, pojd’mo veselo domov!
Čujte zvoniti! Počivat zvoni.
Čujte zvoniti! Počivat zvoni.
Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Čujte po drevju šumeti, glejte, kak’ vetrc pihlja.
Urno! Že záčne mračiti. Hitro! Da bomo doma!
Čujte zvoniti! Počivat zvoni.
Čujte zvoniti! Počivat zvoni.
Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj!
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi,
delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite lepo!
Takrat, zvonovi, zvonite lepo!
Klič’te k Očetu domov, klič’te nas v sveto nebo.

 

Sporočilo je poslano na urad.za.laike.lj@rkc.si

Prijava, odjava na: urad.za.laike.lj@rkc.si