E-novice (37-2012/2013)
 
 
Spoštovani prejemniki E-novic!
 
Pred vami je 37. številka E-novic. Posebno vas želim opozoriti na gradiva z izobraževanja za voditelje komisij, ki jih najdete v razdelku gradiva.
 

Vse dobro želim, dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike



 




E-novice ŽPS


Št. 37 (18.6.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013

Krščansko življenje ne pomeni živeti v miru, ampak na poti (Radio Vatikan)
 
Krščansko življenje ne pomeni živeti »v miru vse do nebes«. Pomeni iti v svet in oznanjati Jezusa, ki »je postal greh«, da bi ljudi spravil z Očetom. … Papež Frančišek se je ustavil ob vprašanju, kaj je sprava. Gotovo ne pomeni vzeti nekoga z ene strani in drugega z druge strani ter ju združiti. »Prava sprava je, da je Bog v Kristusu vzel naše grehe in je On za nas postal greh.« Kadar gremo k spovedi tako ne gre za to, da bi povedali svoj greh in bi nam Bog odpustil. Pač pa tam najdemo Jezusa Kristusa in mu rečemo: »To je tvoje, ponovno sem te naredil za greh.« Njemu pa je po papeževih besedah to všeč, kajti njegovo poslanstvo je bilo za nas postati greh, da bi nas osvobodil. To je lepota in škandal Jezusovega odrešenja. Je pa tudi skrivnost, je nadaljeval papež. Iz te skrivnosti Pavel jemlje gorečnost, ki ga spodbuja, da gre naprej in vsem ponavlja nekaj čudovitega. To je ljubezen Boga, ki je zame svojega Sina izročil smrti.

Vendar pa obstaja tveganje, da nikoli ne prispemo do te resnice, je zatrdil papež Frančišek. In sicer, kadar krščansko življenje nekoliko razvrednotimo in ga omejimo na seznam stvari, ki jih je potrebno upoštevati, pri tem pa izgubimo gorečnost in moč ljubezni, ki je v njej. Filozofi pravijo, da je mir »določena mirnost v redu, ko je vse urejeno in mirno«. To ni krščanski mir, je opozoril papež. »Krščanski mir je nemiren mir, ni miren mir.« Ta nemiren mir gre naprej, da bi prinesel sporočilo sprave. Krščanski mir nas spodbuja, da gremo naprej. »To pa je začetek, korenina apostolske gorečnosti. Apostolska gorečnost ne pomeni iti naprej, da bi dobili nove privržence in delali statistike.« Kot je nadaljeval papež Frančišek so statistike sicer koristne, niso pa tisto, kar od nas želi Bog. On od nas želi, da oznanjamo spravo, ki je »jedro njegovega sporočila«.

Na koncu je papež ponovno poudaril t. i. steber krščanskega življenja, ki je v tem, da je Kristus zame postal greh. Moji grehi so v njegovem telesu in v njegovi duši. To se sliši noro, vendar pa je lepo in je resnica, je »škandal križa«. »Prosimo Gospoda, naj nam da to prizadevnost, da bi oznanjali Jezusa, naj nam da nekaj tiste krščanske modrosti, ki se rojeva prav v njegovi iz ljubezni prebodeni strani.« Prepriča naj nas, da krščansko življenje ni terapija, s katero bi lahko živeli v miru do konca. »Ne, krščansko življenje je na poti, v življenju, s prizadevnostjo, ki jo je imel Pavel

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/06/15/pape%C5%BE_pri_jutranji_ma%C5%A1i:_kr%C5%A1%C4%8Dansko_%C5%BEivljenje_ne_pomeni_%C5%BEiveti_v_miru/slv-701830


R. B., Dan molitve in posta za domovino 2013 (Vir: Radio Ognjišče)

Iniciativna skupina za molitev in post za domovino pred praznikom državnosti letos tretje leto zapored pripravlja dan molitve in posta za domovino, ki poteka od nedelje, 16.junija, do ponedeljka, 24. junija zvečer. Spokorni dan se bo sklenil v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer bo nadškof Anton Stres daroval tradicionalno mašo za domovino.
Vodilna misel je letos posvečena solidarnosti v povezavi z mislijo sv. Ambroža, da dobrine pripadajo vsem. Povabljeni, da se po domovih, v župnijah, molitvenih skupinah, gibanjih, skupnostih in združenjih in romarskih središčih v tem času povežemo v skupni prošnji po Božjem blagoslovu za našo domovino.

Okrogla miza z naslovom Dobrine pripadajo vsem
Okrogla miza na temo solidarnosti z naslovom Dobrine pripadajo vsem bo v torek, 18. junija 2013, ob 20.00, v župniji Ljubljana – Podutik. Sodelovali bodo: svetovalec ljudem v stiski in pisatelj Karel Gržan, predstavnik iniciativne skupine za molitev in post za domovino Primož Krečič, misijonar na Madagaskarju Janez Mesec, voditelj Jezuitske službe za begunce p. Robin Schweiger in naj prostovoljec leta 2012 Benjamin Tomažič.

Dan molitve in posta za domovino s sklepno molitveno uro pred mašo za domovino
Dan molitve in posta za domovino se bo začel v nedeljo, 23. junija 2013, ob 19.00, z mašo za domovino pri sv. Jožefu v Ljubljani. V Marijini kapeli bo nato 24 ur potekala molitvena veriga, v okviru katere bodo poleg župnij sodelovali tudi predstavniki gibanj, skupnosti in združenj. Molivci bodo v ponedeljek, 24. junija 2013, ob 17.00, program nadaljevali v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Sklepno molitev, ki jo bomo neposredno prenašali, bo ob sodelovanju predstavnikov Prenove v Duhu vodil Bogdan Vidmar. Ob 18.00 se bo začela maša za domovino, ki jo bo ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. dr. Anton Stres.

Dodatne informacije so na voljo na spletni strani, kjer je dodatno gradivo mogoče tudi naročiti.
 

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/143/aktualno/10984/


Dogodki ob 1150-letnici prihoda sv. bratov Cirila in Metoda na Moravsko (Vir: Katoliška Cerkev)

Letos obhajamo 1150-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda na Moravsko in v naše kraje. Vera, ki sta jo sejala slovanska apostola, je pognala globoke korenine po vsej Evropi, še posebej med našimi predniki. Misijonsko poslanstvo je predvsem v pričevanju in oznanjevanju vere. Visok jubilej bodo zaznamovali različni dogodki.

Slovesni praznik slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda

Razstava Sveta Ciril in Metod – SlovÆnska apostola v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični

Molitvena ura

V pripravi na osrednjo slovesnost bo župnijah v četrtek, 27. junija 2013, potekala molitvena ura. Njeno besedilo bo objavljeno na spletni strani Škofije Murska Sobota.

Osrednja slovesnost
Osrednja slovesnost na ravni Cerkve na Slovenskem bo v nedeljo, 30. junija 2013, v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16.00 pa slovesna maša. Somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov bo vodil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. K sodelovanju so povabljeni predstavniki škofij, župnij in vasi, v katerih je cerkev ali kapela posvečena sv. bratoma.

Publikacija o sv. Cirilu in Metodu
Ob priložnosti 1150-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda v naše kraje bo Škofija Murska Sobota izdala priložnostno publikacijo.

Romanji škofij Celje in Murska Sobota v Velehrad na Moravsko med 4. in 6. julijem 2013
Osrednje slavje bo v petek, 5. julija 2013, v Velehradu na Moravskem. Nadškof v Olomucu Jan Graubner je SŠK poslal vabilo z željo, da se ob tej priložnosti obnovijo nekoč zelo močne vezi med slovenskim in češkim narodom. Romanje bo potekalo v letu vere, sv. brata Ciril in Metod pa sta bila glasnika vere našim dedom, vez med Vzhodom in Zahodom in sta tudi sozavetnika Evrope. Celjska občina bo ob tej priložnosti v praški stolnici, v kateri je pokopana kraljica Barbara, hči celjskega grofa Hermana II., postavila pomnik. Velehrad, kjer je pokopan sv. Metod in v novejšem času tudi ugledni teolog p. Tomaž Špidlík DJ, postaja žarišče slovanske teologije in kulture. Dogodek bo priložnost za obogatitev s stoletnimi duhovnimi izročili tamkajšnjih krajev.

Več o romanju Škofije Celje

Več o romanju Škofije Murska Sobota


 
Leto Gospodovo 867: Sv. Ciril in Metod sta prvič med našimi predniki.
Pozdravljena brata, Ciril in Metod,
sonce je v vama zagledal naš rod.
Z vama prihaja beseda umljiva, materina,
z vama knjige prve naše - čaša vina,
saj naša beseda se vzpenja na vrh, na oltar,
pozdravljena brata za najlepši dar!
V letih sta kratkih bogato sejala
zrnje presladko pradednih časti,
z rimskim središčem nas trdno zvezala,
spomin vajin blažen naj večno živi!

(Ivan Camplin, Zgodovinske silhuete, Recitacija za 8. september 1964)

Več na: http://katoliska-cerkev.si/dogodki-ob-1150-letnici-prihoda-sv-bratov-cirila-in-metoda-na-moravsko



Imeti brata in Boga  (Vir: blog Marka Rijavca)

Kar je res pomembno, je, da imaš brata in da imaš Boga. Iz tega se hrani tvoje življenje. Ker je človek najbolj nenasitljivo lačen, iztrošen in izmučen, ko je ločen od bratov in od Boga. Zato – namreč zavoljo človekovega preživetja – je Bog moral ustvariti evharistijo.

Imeti brata in imeti Boga, to je namreč evharistija.

Zato je Gospod hotel, da pridemo skupaj in damo, kar imamo. Drugemu, Bogu. Četudi je malo, a da damo: samega sebe, svoj čas, svojo prisotnost, svojo moč in svojo slabotnost. Svoj kruh in svoje vino. To je naša evharistija. Po tem postane Gospod resničen in prisoten. In nas začne hraniti, nam vlivati moči. Namreč tako, da pomnoži našo borno človeško ljubezen ter stori, da se – ne da bi vedeli za to – širi po vsem svetu in hrani vse ljudi; da se množi po naših malih in slabotnih dejanjih, ki jih je napolnil s svojo prisotnostjo.

Imeti brata in imeti Boga, to je evharistija. Ko postanemo drug drugemu brat, ker smo dobili Boga. Ko postanemo drug drugemu Božja podoba, ker smo dobili brata. Drug drugemu hrana, ker smo se nahranili z Njim.

Da, vse to je ta kruh. Gospod, otipljiva in resnična ljubezen. Naša hrana. Naša moč. Naše življenje.

Več na: http://kaplan-marko.blogspot.com/2013/05/imeti-brata-in-boga.html



M. J., Simpozij o sv. Cirilu in Metodu (Vir: Radio Ognjišče)

Na sedežu Univerze v Ljubljani je v ponedeljek, 17.6.2013, potekal mednarodni simpozij o sv. Cirilu in Metodu. V sklopu prireditev ob 1150-letnici prihoda obeh svetnikov na Moravsko so ga pripravile Filozofska in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Forum slavističnih kultur in Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani.

Kot je v pogovoru za naš radio povedal beograjski nadškof Stanislav Hočevar, sta znala brata Ciril in Metod povezovati krajevno in vesoljno Cerkev. Prav tako sta razumela pomembnost, da slovanski narodi dobijo svojo kulturo. „Četudi je bilo tedaj izrecno prepovedano obhajati bogoslužje v drugih jezikih, razen hebrejskem, latinskem in grškem, sta imela notranji pogum, da sta docela svobodno vpeljala slovansko bogoslužje. Tako nista prevajala samo vzhodno bogoslužje v slovanske jezike, ampak sta omogočala, da so slovanski jeziki doživeli svojo avtonomijo.“ Kot še dodaja nadškof Hočevar, sta sv. Ciril in Metod vzornika nove evangelizacije, za kar je dal tudi pobudo prek nunciature v Beogradu.

Sicer pa so tuji in slovenski predavatelji med drugim spregovorili o motivu Ciril-Metodovega kulta v češki baročni literaturi; Konstantinoplu, Rimu in osamosvojitvi slovanskega bogoslužja od šestdesetih do osemdesetih let 9. stoletja; sv. Cirilu in Metodu v slovenski likovni ustvarjalnosti; Cirilovi teološki antropologiji kot misijonskem načelu in prispevku k oblikovanju nove Evrope; zapuščini sv. Cirila in Metoda in poslanstvu slovanskih narodov.

Sv. Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta poznana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala glagolico. Bila sta povezana zlasti z delovanjem v Spodnji Panoniji, kjer sta nekaj časa bivala pri slovenskem knezu Koclju in mu po nekaterih podatkih celo pomagala oblikovati zakonik. S svojim delovanjem sta izjemno vplivala na zgodovino slovenskega naroda. Glagolico je sicer kasneje na Vzhodu izpodrinila cirilica (imenovana po Cirilu), na Zahodu pa latinica.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/143/slovenija/10991/
 


Novi blaženi Odoardo Focherini: Laik, ki je svoj krst vzel resno (Vir: Radio Vatikan)

Focherini je bil laik, ki je svoj krst vzel resno, intenzivno je živel iz vere, ljubezni in upanja. To so besede kardinala Angela Amata, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, o Odoardu Focheriniju, ki je bil razglašen za blaženega. Obred je potekal v kraju Carpi v osrednji Italiji, kardinal Amato pa se ga je udeležil kot papežev odposlanec.

Blaženi Odoardo Focherini je bil katoličan, laik in mučenec. Rodil se je leta 1907, bil je poročen in v zakonu se mu je rodilo sedem otrok. Bil je tudi zelo aktiven v Katoliški akciji. Obenem je prvi novinar, ki je bil razglašen za blaženega v Italiji. Med drugim je delal kot dopisnik časopisov L'Avvenire in L'Osservatore Romano. Med nacistično okupacijo je preko svojih člankov zagovarjal svobodo in dostojanstvo vsake človeške osebe. Avgusta leta 1942 je rešil nekaj poljskih Judov. Leta 1943 je pomagal še nekaj judovskim družinam, da so se zatekle v Švico. Zaradi tega njegovega delovanja, novinarskega in človekoljubnega, so ga nacisti aretirali. Sprva je nekaj časa preživel v zaporu, zatem pa še v več koncentracijskih taboriščih. V zadnjem izmed njih, na Bavarskem, je umrl 27. decembra leta 1944. In sicer zaradi zastrupitve krvi, ki namenoma ni bila zdravljena – torej zaradi sovraštva do vere. Vzrok njegove smrti je po besedah kardinala Amata prisilno izgnanstvo in mučenje.

Amato je povedal tudi, da se je novemu blaženemu, tako kot italijanskemu narodu nasploh, upirala brutalnost krivičnega preganjanja. O tem govorita dve pričevanji. Prvo je pričevanje pisateljice Hannah Arendt v njeni knjigi z naslovom Banalnost zla. Arendtova piše o plemeniti človekoljubni drži italijanskega naroda v tistem obdobju in o človeški rahločutnosti, ki so jo Italijani pokazali do Judov. Drugo pričevanje, ki ga je omenil kardinal Amato, pa izhaja iz dejstva, da je bil Odoardo Focherini leta 1969 razglašen za pravičnika med narodi. Pred nekaj dnevi je predsednik Zveze italijanskih judovskih skupnosti, Renzo Gattegna, o novem blaženem izjavil, da je rešil preko sto preganjanih. V dobi, zaznamovani z mračnostjo razuma, se je zavzel za človekovo dostojanstvo: »Odoardo Focherini je bil oseba visokih vrednot in načel.« Kardinal Amato je izpostavil še Gattegnevo prepričanje, da Focherinijev pogum, njegovi ideali in njegova ljubezen do življenja niso bili pozabljeni. Spomin nanj bo še naprej izvir navdiha za prihodnje generacije.

Vseeno pa ime novega blaženega danes ni dobro poznano. Po kardinalovih besedah se pogosto bolje poznajo tista imena, ki v resnici niso najpomembnejša. »A kdor pozna zgodovino Italije, njegovo ime prepoznava kot eno izmed mnogih, ki so domovini in celotnemu človeštvu v čast.« Nazadnje je kardinal Amato spomnil še na pričevanje neke Judinje, ki je v času nacizma izgubila štirinajst sorodnikov. Sama je moč, da je lahko preživela, našla v besedah, ki ji jih je nekega dne namenil blaženi Odoardo Focherini: »Svojo dolžnost bi že opravil, če bi mislil le na mojih sedem otrok, a čutim, da vas ne morem zapustiti, da mi Bog tega ne dovoli

Več na: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/06/15/novi_bla%C5%BEeni_odoardo_focherini:_laik,_ki_je_svoj_krst_vzel_resno/slv-701776



B. Cestnik, Notranji spopad civilizacij (Vir: Družina, blog Branka Cestnika)

Kako razumeti demonstracije proti gejem v Franciji? Zakaj je Cerkev zmeraj proti tistim, ki hočejo več svobode v spolnosti.
Robi


Bom zelo zgoščen. Kot vidimo iz zadnjih dogodkov v Franciji (množične demonstracije in bdenja v prid družini), Cerkev ni edina, ki se upira nameram spolne revolucije. Zahteve gejevskega gibanja postavljajo pod vprašaj tudi drugi družbeni igralci. Kaj se dogaja?

V zadnjih desetletjih je spolna revolucija z dodatnim pospeškom moralnega relativizma pripeljala do spopada, ki mu ameriški pravnik Robert P. George pravi »notranji spopad civilizacij«. Če se pri »zunanjem« spopadu soočata islam in Zahod, se pri »notranjem« znotraj Zahoda soočata judovsko-krščansko pojmovanje družine ter vse močnejše feministične, gejevske, libertarne in uživaške ideologije. Filozof Martín Alonso ta spopad vidi kot širšo bitko skrajnega postmodernizma proti vsemu, kar je bilo prej. Bitko zaradi njene silovitosti imenuje kar »zahodna državljanska vojna« in jo razlaga kot počasni samomor Zahoda. Tako stanje še najbolj ugaja nekomu tretjemu. Kjer se prepirata dva, islam dobiček ima.

Spopad je postal izrazito političen, ko je vanj vstopila celotna evropska levica. Po padcu komunizma je slednja za nekaj časa tavala v stanju šoka, nato je hitro posvojila ideologijo spolne revolucije in se usmerila proti novim ciljem – in starim sovražnikom. V času demokracije smo zato spet tam, kjer smo bili v času komunizma: levica proti Cerkvi, Cerkev proti levici.

Drugače ni moglo biti. Po učenju očeta spolne revolucije Wilhelma Reicha je religija pomemben zatiralec spolnosti, zato se ji je treba upreti. Kljub temu po Reichu prvi vir zatiranja ni religija, temveč klasična družina, bolj natančno, lik mogočnega očeta. Razumljivo, zakaj se današnji aktivisti spolne revolucije usmerjajo v simbolno odpravo očeta in redefinicijo družine. Razumljivo, zakaj druga stran (ne le Cerkev) krčevito brani lik očeta ter klasično družino.

Če padeta oče in družina, pade vse. Nastal bi kaos, ki bi klical po močni moški roki (diktatura) ali pa kar po moški religiji – kar zna biti islam. Možnost za takšne scenarije daje moč skrajni desnici, za katero ni naključno, da je obenem proti-gejevska in proti-islamska. Obenem poskuša s svojim mačizmom vzpostaviti lik mogočnega (beri: nasilnega) očeta. V tovrstnem iskanju očeta so skrajni desnici zelo blizu tudi slovenski častilci Tita.

Cerkev mora najti drugačno pot. Moralni teolog José Vico Peinado je že pred leti pozval k dialogu med Cerkvijo in spolnimi revolucionarji. Cerkev naj prizna, kar je dobrega v spolni emancipaciji, revolucionarji naj vstavijo močne etične varovalke v svoj projekt. Z drugimi besedami: perspektiva za konec »vojne« je v spolni svobodi, ki bo visoko etična.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/62-24-MladiVal-6

 

MOLITEV

Recimo »da«
Bogu, ki je ljubezen,
življenje in svoboda
in ki nikoli ne razočara;
Bogu,
ki je Živeči in Usmiljeni.
Samo vera
v Živečega Boga
nas zveliča;
v Boga, ki nam je
v Jezusu Kristusu
 in z darom Svetega Duha
 podaril svoje življenje
 in nam daje
s svojim usmiljenjem,
da lahko živimo
kot resnični Božji otroci.
Ta vera
nas osvobaja in osrečuje.
Prosimo Marijo,
ki je Mati Življenja,
naj nam pomaga
sprejeti in vedno pričevati
evangelij Življenja.


papež Frančišek

12. nedelja med letom


23. junij 2013
Lk 9,18-24


Peter izpove vero
Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in vprašal jih je: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.«

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje
Strogo jim je prepovedal, da bi to komu pripovedovali. Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen.« Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.



13. nedelja med letom


30. junij 2013
Lk 9,51-62

Negostoljuben sprejem v samarijski vasi

Ko pa so se dopolnjevali dnevi, ko bi bil vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. In poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril: »Ne vesta, kakšnega duha sta; Sin človekov ni prišel življenj uničevat, ampak reševat.« In odšli so v drugo vas.

Kaj Jezus zahteva od učencev
Ko so šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Drugemu je pa rekel: »Hôdi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in svojega očeta pokopljem.« Toda rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!« Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod; toda dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je rekel: »Nihče, kdor roko položi na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za božje kraljestvo.«


 

14. nedelja med letom


7. julij 2013
Lk 10,1-12.17-20

Jezus razpošlje dvainsedemdeset učencev

Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na poti ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, najprej recite: ‚Mir tej hiši!‘ In če bo tam sin miru, bo vaš mir počival na njem; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ‚Božje kraljestvo se vam je približalo.‘ Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na cesto in recite: ‚Tudi prah, ki se je iz vašega mesta prijel našh nog, otresamo na vas; vendar vedite to, da se je približalo božje kraljestvo. ‘Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu.

Učenci se vrnejo
Dvainsedemdeseteri pa so se z veseljem vrnili in pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« In rekel jim je: »Videl sem satana, da je kakor blisk padel z neba. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi pokorni, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.«

Besede vere za vsakogar


Ko molim, ne občutim ničesar

Naveličanost ob molitvi je pogosta. Duhovna suhota je preizkušnja.

Lahko se zgodi, da ne čutimo želje, potrebe po molitvi, ampak zgolj naveličanost. To je pot očiščevanja.
Duhovna suhota je spodbuda za vztrajnost v poslušanju Božje tišine. Končno molitev ni stvar občutkov ali čustev, ampak najprej izkušnja vere. Ni redko, da pri molitvi izkušamo suhoto in osamljenost: Bogu nimamo ničesar povedati in imamo občutek, da nam tudi Bog nima kaj povedati. Toda potrebno je obrniti svoje srce k njemu, mu hvaležno darovati to, kar nam je najbolj dragoceno, reči: »Gospod, pred teboj sem, v tvoji navzočnosti, naredi iz teh mojih trenutkov s teboj, kar ti želiš… Pošlji svojega Svetega Duha, da v moje srce položi molitev tvojega Sina.«
Duhovna praznina je preizkušnja: zdi se nam, da je naše srce prazno, brez misli, spominov in občutkov, tudi duhovnih. Prvi krščanski avtorji so to stanje poimenovali akedija, neke oblike duhovna depresija, upad gorečnosti srca: »Duh je sicer voljan, a meso je slabotno« (Mt 26,41).
Ali bi nas to moralo skrbeti ali žalostiti? Pravzaprav ne. Kdor je ponižen, se ne čudi svojemu uboštvu, saj mu to prinaša še več upanja in trdnosti v vztrajanju v molitvi.
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Aktualna gradiva
 

Gradiva z izobraževanj za voditelje komisij


Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si!

Zarja upanja, himna Svetovnega dneva mladih v slovenskem jeziku
 
Vabimo vas...

Biblično izobraževanje za župnijske sodelavce in druge zainteresirane (Vir: Katoliška Cerkev)

V prostorih Teološke fakultete na Poljanski cesti 4 v Ljubljani bo v soboto, 22. junija 2013, med 9.00 in 16.00, potekal izobraževalni dan branja Svetega pisma po različnih metodah. Izobraževanje je namenjeno laikom iz župnijskih občestev, ki so člani molitvenih, zakonskih, bibličnih, pevskih, liturgičnih in drugih župnijskih skupin ter tistim, ki Sveto pismo uporabljajo kot temeljni vir za svojo dejavnost oz. duhovno rast.

Aktivnim bralcem Božje besede želijo z izobraževanjem pomagati pridobiti nekaj izkustev in veščin, s katerimi bodo lažje vstopili v dialog z Božjo besedo in vanj pritegnili tudi druge. Predstavili bodo različne vidike in metode celostnega vstopanja v svetopisemska besedila, ki vodijo do poglabljanja osebne vere in poslušanosti Božji besedi, ki ustvarja pričevalce in oznanjevalce. Seminar bo potekal v obliki delavnic, ki jih bo vodila strokovna ekipa pod vodstvom biblicista prof. dr. Maksimilijana Matjaža.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/biblicno-izobrazevanje-za-zupnijske-sodelavce-in-druge-zainteresirane

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







  Email Marketing Powered by MailChimp