E-novice ŽPS


Št. 35 (8. 5.2012), Pastoralno leto družbene pravičnosti 2011-2012
urad.za.laike.lj@rkc.si


Marjana Debevec, Skupaj za Evropo (Vir: katoliska-cerkev.si)

Cerkvena gibanja in skupnosti v okviru pobude Skupaj za Evropo v soboto, 12. maja 2012, pripravljajo mednarodno srečanje. Osrednji dogodek bo potekal v Bruslju v Belgiji, hkrati pa bodo prireditve tudi v 150-ih mestih po Evropi, tudi v Sloveniji. Namen in vsebinske poudarke dogajanja bodo predstavili na novinarski konferenci, ki bo v torek, 8. maja ob 12.00 v galeriji založbe Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani.

Dogodek v Sloveniji
Predstavniki gibanj, skupnosti in združenj iz različnih Cerkva v Sloveniji se bodo 12. maja 2012 zbrali v športni dvorani ob Slomškovi osnovni šoli na Vrhniki. Ekumensko srečanje, ki bo potekalo pod naslovom Ali bo Evropa zedinjena ali pa bo izginila iz svetovne zgodovine, se bo začelo ob 15.30. Na programu bodo pričevanja in pesmi, z dogajanjem v Bruslju pa bodo vzpostavili tudi neposredno povezavo. Ob 18.00 bo maša, ki jo bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek.
Podobno ekumensko srečanje v Sloveniji je ob sodelovanju enajstih gibanj in skupnosti pred tremi leti potekalo v Logatcu.

Korenine pobude Skupaj za Evropo in njena aktualnost
Pobuda Skupaj za Evropo, ki povezuje gibanja in skupnosti v delovanju za skupno dobro naše celine, je nastala kmalu po letu 1998 in združuje pripadnike gibanj, skupnosti, združenj in duhovnih tokov iz katoliške, anglikanske in pravoslavne Cerkve ter evangeličanskih skupnosti. Prepričani so namreč, da je Evropi mogoče vrniti dušo.

Svoja prizadevanja želijo 12. maja 2012 obeležiti s posebnim mednarodnim dogodkom v Bruslju, kjer bo zbranih 1000 osebnosti iz kulturnega, političnega in verskega življenja.

Na srečanju bodo s konkretnimi izkušnjami poskušali odgovoriti na sedem DA, sedem izzivov sodobne družbe, kar so na drugem mednarodnem srečanju v Stuttgartu leta 2007 tudi zapisali v izjavi. Prvo tovrstno mednarodno srečanje je v Stuttgartu potekalo leta 2004.

Povezani v zavezi medsebojne ljubezni izrekamo DA življenju in se obvezujemo, da bomo branili njegovo nedotakljivo dostojanstvo v vseh njegovih obdobjih od spočetja do naravnega konca.

- Izrekamo DA družini, ki jo povezuje neločljiva zaveza ljubezni med moškim in žensko, ki je temelj za solidarnostno družbo, odprto prihodnosti.
- Izrekamo DA stvarstvu tako, da branimo naravo in okolje, Božji dar, ki ga je treba varovati s spoštljivim zavzemanjem za prihodnje rodove.
- Izrekamo DA pravičnemu gospodarstvu, ki služi vsakemu človeku in celotnemu človeštvu.
- Izrekamo DA solidarnosti z reveži in odrinjenimi na rob družbe, ki so blizu in daleč: to so naši bratje in sestre. Vlade in Evropsko unijo prosimo, naj se odločno zavzemajo za reveže in razvoj držav, ki so prikrajšane, posebej v Afriki.
- Izrekamo DA miru in se zavzemamo, da bi prišlo v spopadih do dogovora in sprave z dialogom. Brez miru naš svet nima prihodnosti.
- Izrekamo DA odgovornosti do celotne družbe in si prizadevamo, da bi mesta s sodelovanjem vseh postala kraji solidarnosti in sprejemanja ljudi, ki prihajajo od drugod in katerih kultura je drugačna od naše.

Pri pobudi Skupaj za Evropo ne gre za novo gibanje, ampak za občestvo med verniki, ki izhajajo iz različnih duhovnih izkušenj in tradicij. Gibanja in skupnosti želijo delovati skupaj, vsako gibanje in vsaka skupnost glede na lastno karizmo in na lastne zmožnosti, in se znova postaviti v službo miru in edinosti, ki sta temelj Evrope. Evropi in svetu želijo skupaj spregovoriti o evangeliju življenja in miru. Zavedajo se, da je medsebojno bratstvo mogoče, saj je med njimi že stvarnost. Verujoči v Kristusa imajo potrebo, da vidijo in izkušajo, da je bratstvo pomembna vrednota za prihodnost naše celine.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/pobuda-skupaj-za-evropo-vabilo-na-novinarsko-konferenco

 

Igor Vovk, Luca di Tolve v Postojni (Vir: Iskreni.net)

Priznati moram, da je name osebno srečanje z nekdanjim gejem Lucom v Postojni na Škofijskem dnevu mladih naredilo močan vtis. …

Otroštvo
Luca na zavidljivem nivoju spregovori o ozadjih, ki jih je s pomočjo številnih strokovnjakov, od zdravnice, terapevtov, psihologov do duhovnikov, razvozlal: zakaj je toliko časa živel življenje geja. Življenja, ki ga je iz dneva v dan bolj puščalo neizpolnjenega. Ob umiranju (zaradi HIV) mnogih prijateljev, še posebej enega izmed partnerjev, pa je zapadel celo v depresijo.

Njegov biološki oče se je kmalu po poroki iz izjemnega zapeljivca “prelevil” v narcisoida – v to, kar je v resnici bil. Ne le, da se ni več zanimal za svojo ženo, tudi za edinega otroka (Luca) ne. Kot se za narcisoida spodobi, ni bil zmožen empatije do najbližjih. Sledila je ločitev. Tako je Luca odsotnost očeta izjemno zaznamovala in že kot otrok se je bolj znašel v okolju, ki mu je bilo poznano (ženskem – med deklicami). Družba in učitelji so mu govorili, da je nežen, občutljiv in ne kot drugi fantje, da je pač drugačen. Sam spoznava, da ga je prav to okolje dokončno pahnilo v napačno smer, saj ga je okolica le potrdila v tem iskanju identitete oz. usmerjenosti.

Zato je začel hrepeneti po “pravih” moških. Že v šoli se je zaljubil v sošolca. Hrepenel je po njem, želel si ga je. Di Tolve pa ni živel povprečnega življenja geja, temveč se je v kratkem času svojih najboljših mladostnih let zavihtel v sam vrh gejevske strukture v Milanu.

Kaj je tako pretresljivega?
Ko me ljudje sprašujejo, kaj posebnega je povedal Luca di Tolve v Postojni oz. knjigi, jim priporočim, naj pred vstopom v resnejšo debato o tem preberejo njegovo knjigo: Bil sem gej.

O vsem, o čemer govori Luca, sem sam skozi življenje in srečevanje z geji sicer na neki način že “vedel”. Zame je Lucov prihod pretresljiv bolj zato, ker brez dlake na jeziku spregovori o temah, o katerih se pri nas ne govori – oziroma se jih hitro utiša. To so predvsem homoseksualne preverzije, orgije, ki jih povsem legalno organizirajo v raznih t. i. tunelih (stranskih sobah) lokalov. In te homoseksualne prakse izvajajo ljudje, ki se zdijo v javnosti povsem zgledni oz. se jih kot take predstavlja. O tem se veliko govori tudi v Sloveniji, čeprav večina skuša hitro reči, da tega pa pri nas ni, pri čemer gre zgolj za naivnost.

Izjemno plastično opiše, kako je njegova želja in želja večine gejev to, da bi bili ljubljeni. Želel si je pripadati enemu moškemu in z njim živeti do konca dni. Psihologi, ki jih je obiskoval v mladosti, so namreč njemu in njegovi mami drug za drugim govorili, naj se kar navadita, da je gej, in to kljub temu, da si niso niti vzeli dovolj časa, da bi raziskali, kaj se z njim dogaja. Biti gej je namreč bilo “IN”.

Luca čustvenega in duhovnega miru v odnosih s fanti ni dobil, zato se je zatekel v to, v kar se večina – v spolnost. Predajanje spolnim ekstazam ga je sicer med samimi akti vznemirjalo, kot tudi vsa gola telesa. Ob vsakem izlivu pa je čutil praznino in tiste dokončne pripadnosti ni našel v nobenem odnosu z moškim.

Izjemno natančno spregovori o farsi srečnih homoseksualcev (kar nam skušajo mediji s skrbno izbranimi kadri prikazati), saj jih sam ni srečal – pa je srečal na tisoče homoseksualcev. Zgrozi se, ko vidi, da so v nekaterih državah povsem legalno prišli do nebioloških otrok. Tu je povsem neposreden, saj pravi, da istospolno usmerjeni po večini niso sposobni živeti normalnih odnosov, kaj šele, da bi bil sposobni vzgajati otroke. Menjava partnerjev je namreč med njimi nekaj povsem običajnega…

Ljubezen vse premaga
… Moja edina motivacija, da sem se še tokrat dotaknil te boleče teme je iskrena želja po pomoči, saj v ozadju zaznavam ogromno bolečine in iskanja. Vsi dobro vemo, da je tudi v katoliških krogih ogromno trpljenja ravno zaradi življenja HS praks. Prvi korak zato vidim v odprti in svobodni debati.

Ker sem začel z Lucom di Tolvejem, se spodobi, da z njim tudi zaključim. Luca je odpustil svojemu očetu za zanemarjanje, hvaležen je za milost, da se je zaljubil v žensko. In hvaležen je, da je lahko zopet stopil na Njegovo pot. Čeprav je sam življenje z izvajanjem homoseksualnih praks (ne homoseksualnosti kot take!) spoznal kot prebrisano delo zla, danes moli za vse tiste, ki jih je na poti homoseksualnega življenja srečal in so še živi, da bi se spreobrnili oz. vzdržali teh praks in doživeli notranji mir. Nobenega ne obsoja. Vse, kar počne je to, da govori o lastni izkušnji in pomaga tistim, ki ga za to prosijo.

Na koncu, ampak ne kot nepomembno, pa gre zahvala založbi Emanuel za izdajo knjige in vsem, ki so si drznili in pripravili letošnji Škofijski dan mladih v Postojni! Tudi mladim, ki so se dogodka udeležili in jim ni vseeno, v kakšni družbi živijo. Nekoliko pristransko, ker sem tudi sam Primorec, pa spet spoznavam, da s Primorske prihajajo dobre pobude, ideje in semena. Tokratno seme zna pognati dobre poganjke.

Več na: http://www.casnik.si/index.php/2012/05/08/luca-di-tolve-v-postojni/

 
Alen Salihovič, Dr. Štuhec: Cerkev ni konkurenca politični oblasti (Vir: Radio Ognjišče)

„Politični katolicizem je konec 19. v začetku 20. stoletja imel preveč atributov političnosti in je predstavljal neke vrste konkurenco tudi drugim političnim usmeritvam. S to dediščino smo obremenjeni tudi v našem času. Bistvo Cerkve ne more biti v tem, je pa seveda preroška dimenzija nekaj, čemur se Cerkev ne more in ne sme odpovedati,“ je v drugi oddaji o Družbenem nauku Cerkve dejal moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Prepričan je, da so pri širitvi omenjenega nauka imeli pomembno vlogo benediktinci, ki so „vedno iskali ravnotežje med evangeljskim virom in Kristusom kot zgledom svojega življenja in pa duhom časa“.

Dr. Ivan Štuhec je spregovoril o tezi sv. Avguština, da zemeljska država ni nekaj pozitivnega, pozitivno je tisto, kar je božjega. Meni, da je pri tovrstnih stavkih potrebno biti pazljiv, češ da ni vse, kar je politično, od hudiča.„Vmesni prostor, kjer se ti dve državi srečujeta (pozitivna in negativa), pa je družbeni, politični prostor. Obe sili se nekako bojujeta na polju družbenega, političnega, za to, kdo bo imel večji vpliv, kdo bo imel večjo prevlado. Ta dualizem je po svoje tudi problematičen, saj se vleče še v naš čas z idejo, da je Cerkev neprestano razumljena in predstavljena kot konkurenca politični oblasti. To pa v svojem jedru ni res. Če se kdaj Cerkev je in če se kdaj obnaša kakor da je konkurent politični oblasti, potem se oddalji od svojega izvora in bistva. Če jo drugi tako razumejo in interpretirajo, je to napačno razumevanje. Seveda pa lahko imajo kdaj razlog, da jo tako vidijo,“ je dejal dr. Štuhec. Meni, da je„ta platonistični dualizem z vidika družbenega nauka Cerkve tudi nekoliko vprašljiv in je potrebno biti do njega previden. Potrebno ga je razumeti v času, ko je nastajal, ne pa ga preveč avtomatično preslikati na neke razmere, v katerih danes živimo, ker smo lahko hitro v nevarnosti slikanja črno bele slike, da je vse, kar je družbeno politično, od hudiča, vse, kar je Cerkveno, je pa od Boga. Vemo, da ni zmeraj tako.“

Dr. Štuhec je v nadaljevanju spregovoril tudi o vlogi posameznih skupnosti pri razvijanju družbenega nauka Cerkve. Dejal je, da so pomembno vlogo pri tem odigrali benediktinci. „Vsekakor so benediktinci, kljub temu da so imeli relativno strogo samostansko življenje, vedno gojili dialog z zunanjim svetom. Ta dialog je povzročil, da so bili iz benediktinskih vrst mnogi pomembni papeži, ki so svojo kulturo pridobili znotraj samostana, potem pa so imeli kot papeži širši domet vpliva in oblikovanja tako kulturnega kot duhovnega obzorja. V tem smislu lahko rečemo, da so benediktinski samostani vedno iskali ravnotežje med evangeljskim virom in Kristusom kot zgledom svojega življenja in pa duhom časa. Vse do danes so ostali temu tudi zvesti.“

Prisluhnite oddaji.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/129/aktualno/7506/
 

Milanski vrhunski nogometaši vabijo na svetovno srečanje družin (Vir: Druzina.si)

Nogometaši obeh italijanskih nogometnih prvoligašev AC Milan in Inter Milano sodelujejo pri oglaševanju katoliškega svetovnega srečanja družin v njihovem mestu. Na krajevni tekmi minulo soboto sta moštvi nastopili v majicah z natisnjenim logotipom srečanja, ki se prične konec meseca maja. Poleg tega so na velikem zaslonu na stadionu ‘San Siro’ predvajali uradni video posnetek za veliko katoliško prireditev. Papež Benedikt XVI. se bo na stadionu obeh klubov 2. junija srečal z mladimi udeleženci srečanja. Sveti oče se bo prireditve udeležil med 1. in 3. junijem.

Sedmo svetovno srečanje družin v Milanu prirejajo med 30. majem in 3. junijem letos. Geslo srečanja je ‘Družina: delo in praznovanje’, prirejata pa ga milanska nadškofija in Papeški svet za družino. Doslej se je prijavilo že okoli petdeset tisoč udeležencev. Na zaključnem bogoslužju, ki ga bo vodil papež Benedikt XVI., prireditelji pričakujejo milijon obiskovalcev. Prvo svetovno srečanje družin so na pobudo nekdanjega papeža Janeza Pavla II. leta 1994 priredili v Rimu, od takrat pa je na vrsti vsaka tri leta. Družine so se nazadnje sestale v mehiški prestolnici.

Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/1CBA8AA63D07C07CC12579F70037754D?OpenDocument



TEOLOŠKI KOTIČEK


Družbeni nauk in prizadevanje krščanskih laikov (iz Kompendija družbenega nauka Cerkve)
 
575.   Na številnih področjih sodobne družbe je čutiti novo potrebo po smislu: »Vedno bo namreč človek, vsaj nejasno, želel vedeti, kak­­šen je smisel njegovega življenja, njegove dejavnosti in njegove smrti.« Težki so videti poskusi, da bi odgovorili na zahtevo po na­črtovanju prihodnosti v novem obnebju mednarodnih odnosov,­ ki so vedno bolj zapleteni in soodvisni, pa tudi čedalje manj urejeni­ in mirni. Zdi se, da sta življenje in smrt ljudi odvisna samo od znanstvenega in tehnološkega napredka, ki se odvija precej hitreje kot človekova sposobnost, da bi mu določil cilje in ocenil tveganje. »Medtem v bogatejših državah ljudje, ki jih ne morejo zadovoljiti zunanje dobrine, že opuščajo utvaro o popolnoma srečnem življenju­ na tem svetu; obenem pa se tudi ljudje ne samo vsak dan bolj zavedajo, da so deležni vseh nedotakljivih pravic človeške osebno­sti, temveč si tudi na vso moč prizadevajo, da ustvarijo med seboj pravičnejše in človeškemu dostojanstvu gotovo primernejše odno­se.«
 
576.   Na temeljna vprašanja o smislu in koncu človekove pustolov­šči­ne odgovarja Cerkev z oznanjevanjem Kristusovega evangelija, ki človeško dostojanstvo osvobaja begajočih mnenj in človeku zagotavlja svobodo, kakor mu je ne more noben človeški zakon. 2. vatikanski cerkveni zbor je pokazal, da je poslanstvo Cerkve v sodobnem svetu v tem, da pomaga vsakemu človeškemu bitju v Bogu odkriti zadnji smisel njegovega življenja: »Cerkev dobro ve, da je samo Bog, kateremu služi, odgovor na najgloblje hrepenenje­ človeškega srca, katerega zemeljske dobrine nikdar docela ne na­sitijo.« Samo Bog, ki je človeka ustvaril po svoji podobi in ga rešil greha, lahko po razodetju svojega učlovečenega Sina povsem ustrezno odgovori na najgloblja človeška vprašanja: »... evangelij namreč oznanja in razglaša svobodo božjih otrok; zameta vsako suženjstvo, ki končno priteka iz greha; kot nekaj svetega spoštuje dostojanstvo vesti in njenega svobodnega odločanja; nenehno opominja, da je treba vse človeške talente napravljati rodovitne v službi Bogu in v blagor ljudem; in končno vsakogar priporoča ljubezni vseh.«

b) Izhajamo iz vere v Kristusa
577.   Vera v Boga in v Jezusa Kristusa razsvetljuje moralna načela, ki so »edini in nenadomestljivi temelj tiste trdnosti in miru, tistega notranjega in zunanjega, zasebnega in javnega reda, ki edini lahko poraja in ohranja blaginjo držav«. Družbeno življenje se mora zasidrati v božjem načrtu: »Teološka razsežnost se kaže kot potrebna tako za razčlenitev kakor tudi za rešitev perečih vprašanj človeškega sožitja.« Spričo hudih oblik izkoriščanja in družbene krivičnosti postaja »vedno prostranejša in ostrejša ... potreba po radikalni osebni in družbeni prenovi, ki bi edina bila sposobna zagotoviti pravičnost, solidarnost, poštenost in stvarno prosojnost. Gotovo bo treba prehoditi še dolgo in truda polno pot; prevzeti bo treba nase številne in ogromne napore, da bo mogoče uresničiti takšno prenovo razlog za to sta tudi mnogovrstnost in težina vzrokov, ki porajajo in vzdržujejo današnje krivične razmere, navzoče v svetu. Toda kakor uči zgodovina in izkušnja vsakega posameznika, je mogoče brez težav pri korenini teh razmer najti pravzaprav ‘kulturne’ vzroke, se pravi vzroke, ki so povezani z določenimi naziranji o človeku, družbi in svetu. Dejansko stoji v središču kulturnega vprašanja nravno čutenje, ki s svoje strani temelji na religioznem čutenju in se v njem dovršuje.« Tudi kar zadeva »družbeno vprašanje«, ni mogoče sprejeti naivnega gledanja »v prihodnost, kot da je mogoče s čarobno formulo pristopiti k velikim izzivom našega časa. Ne, ne bo nas rešila formula, ampak Oseba, in gotovost, ki nam jo vliva: ‘Jaz sem z vami!’ Torej ne gre zato, da bi iznašali ‘nov program’. Program je že tu: je tisti, kot je bil zmeraj, zbran je v evangeliju in v živem izročilu. Če ga analiziramo do konca, spoznamo, da se osredinja v Kristusu. Njega je potrebno spoznavati, ljubiti, posnemati, da bi v njem živeli trinitarično življenje in z njim spreminjali zgodovino vse do njene dopolnitve v nebeškem Jeruzalemu.«


c) Trdno upanje
 
578.Cerkev človeka uči, da mu Bog ponuja resnično možnost: pre­maga lahko zlo in doseže dobro. Gospod je odrešil človeka, ga odkupil za »visoko ceno« (1 Kor 6,20). Smisel in temelj krščanskega prizadevanja na svetu se opirata na to gotovost, sposobno prižgati upanje kljub grehu, ki globoko posega v človeško zgodovino. Božja obljuba zagotavlja, da svet ni zaprt sam vase, marveč odprt za božje kraljestvo. Cerkev pozna učinke »skrivnosti nepostavnosti« (2 Tes 2,7), vendar tudi ve, »da je v človeški osebi – kljub izvirnemu grehu in grehu, do katerega v ‘grešnih strukturah’ laže pride – dovolj spo­sobnosti in moči, da prebiva v njem temeljna ‘dobrota’ (prim. 1 Mz 1,31), ker je Stvarnikova podoba in pod Kristusovim odrešilnim vplivom, ki se je ‘na neki način združil z vsakim človekom’, in ker uspešno delovanje Svetega Duha ‘napolnjuje ves svet’ (prim. Mdr 1,7)«.
 
579. Krščansko upanje zelo spodbuja k prizadevanju na družbenem področju. Vliva zaupanje, da je mogoče graditi boljši svet v zavesti, da ne more obstajati »popolnoma srečno življenje na tem svetu«. Kristjanom, zlasti laikom, je namenjena spodbuda, naj se tako vedejo, »da bi moč evangelija sijala v vsakdanjem družinskem in družbenem življenju. Kažejo se kot sinovi obljube, če, močni v veri in upanju, odkupujejo sedanji čas (prim. Ef 5,16; Kol 4,5) in s potrpežljivostjo pričakujejo prihodnjo slavo (prim. Rim 5,25). Tega upanja pa naj ne skrivajo v notranjosti duše, marveč naj ga z neprestanim prizadevanjem za spreobrnjenje in z borbo ‘zoper svetovne gospodovalce te teme, zoper hudobne duhove’ (Ef 6,12), razodevajo tudi v urejanju svetnega življenja.« Ni treba, da si vsi delijo verske razloge za takšno prizadevanje, toda moralno prepričanje, ki iz njih izhaja, je priložnost za srečanje med kristjani in vsemi ljudmi dobre volje.
 
 
č) Zidamo »civilizacijo ljubezni«
580. Neposredni namen družbenega nauka je, da ponuja načela in vrednote, ki lahko podpirajo oblikovanje človeka vredne družbe. Med temi načeli obsega tisto o solidarnosti v določeni meri vsa druga: sestavlja namreč »eno temeljnih načel krščanskega pojmovanja družbenega in političnega reda«.
To načelo ožarja prvenstvo ljubezni, ki je »razpoznavno znamenje Kristusovih učencev (prim. Jn 13,15)«. Jezus »nas uči, da je temeljni zakon človeške popolnosti in zato tudi preobrazbe sveta nova zapoved ljubezni« (prim. Mt 22,40; Jn 15,12; Kol 3,14; Jak 2,8). Človekovo vedenje je popolnoma humano, ko se poraja iz ljubezni, izkazuje ljubezen in je ljubezni posvečeno. Ta resnica velja tudi na družbenem področju: potrebno je, da so kristjani njene zanesljive priče in da znajo s svojim življenjem pokazati, kako je ljubezen edina sila (prim. 1 Kor 12,31–14,1), ki lahko vodi k osebni in družbeni popolnosti in zgodovino obrača k dobremu.
 
581. Ljubezen mora biti navzoča v vseh družbenih odnosih in jih prežemati: zlasti tisti, ki so dolžni skrbeti za dobro ljudstev, naj »si prizadevajo ohranjati pri sebi in zbujati pri drugih ljudeh, tako pri najvišjih kot pri najnižjih, gospo in kraljico vseh kreposti, ljubezen. Želeno rešitev smemo predvsem pričakovati iz velikega izliva ljubezni, krščanske ljubezni namreč, ki je jedro celotne evangeljske postave. Ta se je namreč stalno pripravljena žrtvovati v korist drugega in je zato človeku najvarnejši protistrup pred drznostjo sveta in pred neurejeno ljubeznijo do samega sebe.« To ljubezen lahko imenujemo »socialna ljubezen« ali »politična ljubezen« in se mora raztezati na ves človeški rod. »Socialna ljubezen« je nasprotje samoljubja in individualizma: ne da bi absolutizirali družbeno življenje, kakor se dogaja v nazorih, ki slonijo izključno na socioloških interpretacijah, ni mogoče pozabiti, da sta človekov celoviti razvoj in družbena rast med seboj odvisna. Zato je samoljubje najpogubnejši sovražnik urejene družbe: zgodovina dokazuje, do kakšnega opustošenje src prihaja, ko človek ni sposoben priznati druge vrednote in druge dejavne resničnosti kakor gmotne dobrine, katerih obsedeno iskanje duši in ovira njegovo sposobnost samodarovanja.

DUHOVNI KOTIČEK
 
Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti! V stiski si mi odprl širjave, izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
Ps 4,2

6. velikonočna nedelja

13. maj 2012

Jn 15, 9-17


Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni! Ako boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostal v njegovi ljubezni. To sem vam rekel, da bo moje veselje v vas in da se vaše veselje dopolni. To je moja zapoved, da se med seboj ljubíte, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo za svoje prijatelje dá svoje življenje. Vi ste moji prijatelji, ako izvršujete, kar vam jaz zapovedujem. Ne imenujem vas več služabnike, zakaj služabnik ne vé, kaj dela njegov gospod. Vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz izvolil vas in postavil, da pojdete in obrodite sad in vaš sad ostane; da vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj.

Besede vere za vsakogar

 
Birma
 
Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju… Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom…(Apd 2,1.4).
 
Petdeset dni po vstajenju, ob binkoštih, so učenci zbrani v Jeruzalemu prejeli dar Svetega Duha, ki ga je obljubil Jezus. Otrok ali odrasel v krščanskem občestvu po krstu prosi za prejem Svetega Duha. Podeli mu ga škof, z maziljenjem na čelo in polaganjem rok. Obdarjen s tem darom, lahko birmanec pričuje za svojo vero.

Vas zanima? Oglejte si!
 

Jaz, bogoslovec: http://semenisce.si/jaz-bogoslovec
Vabimo vas...


Niz oddaj  o družbenem nauku Cerkve

Na valovih Radia Ognjišče poteka niz sedmih oddaj o družbenem nauku Cerkve. Vsak drugi in četrti torek v mesecu nam ga bo ob 18.15 poskušal približati moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Vabljeni k poslušanju!

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/129/utrip/7363/ in http://aktualno.rkc.si/?id=11541


Diagnoza: Kristjan


Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo in Socialna akademija organizirata srečanje mladih kristjanov z naslovom Diagnoza: Kristjan. Srečanje bo v ponedeljek, 14. maja, ob 17.30 v Zavodu sv. Stanislava. Sloveniji bomo dali utrip srca kristjana. Bodi del tega tudi Ti! Zakaj? Da najdemo vlogo mladega kristjana v družbi, da si povemo, kako se počutimo v Sloveniji, se spodbudimo kako lahko domovini in svetu s svojim znanjem in energijo pomagamo.

Več na: http://www.casnik.si/index.php/2012/05/08/diagnoza-kristjan/  


 
Sredini večeri Spletne akademije V sredo nič več s kredo 

ZA KOGA: Za vsakogar, ki bi rad udomačil svetovni splet, osvojil številne možnosti uporabe in se izognil zankam svetovnega splet. Spletna akademija ni sklop navadnih delavnic, ampak je namenjena širšemu razmisleku razmišljal o etiki in vprašanjih, kaj in kako sporočamo oz. se obnašamo na spletu.
 
KAKO: kombinacija dela z računalniki, vmesnih predavanj ter diskusije
 
KDO: mentorji s Socialne akademije in gostje
 
KDAJ: 10x sreda, od 17.30h do 20h, od 14. marca do 23. maja 2012
 
KJE: učilnica Socialne akademije, Ulica Janeza Pavla II 13, Ljubljana
 
PRISPEVEK: Promocijska cena: 14 € na srečanje (ob udeležbi na vseh 10 srečanjih 100 €)
 
TEME:
- Splet in denar (16.5.: kako poslovati in nakupovati na spletu)
- Spletne igre in odvisnost (23.5.: zdrava raba spleta in odvisnosti)
 
Več na spletni strani Socialne akademije: http://tinyurl.com/7lrb8db
 
Informacije in prijave: info@socialna-akademija.si, 01 439 97 95, 031 251 915 (Marko)

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si
http://lj.rkc.si/ps/?mod=3







Sent to mojca.bertoncel@rkc.si — why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp