E-novice 32-2016

E-novice 32, leto 2016              http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/
View this email in your browser

   Papež Frančišek:
  Usmiljeni kakor Oče

 

Če pogledamo na zgodovino zveličanja, vidimo, da je vse razodetje Boga neprestana in neutrudna ljubezen do ljudi. Bog je kakor oče in kakor mati, ki ljubi z neizmerno ljubeznijo in jo obilno razliva na vsakega človeka. Jezusova smrt na križu je vrh ljubezenske zgodbe med Bogom in človekom. Tako velike ljubezni, da jo lahko uresniči samo Bog. »Očitno je, da bo v primerjavi s to brezmejno ljubeznijo naša ljubezen vedno nezadostna. A kadar nam Jezus pravi, naj smo usmiljeni kakor Oče, s tem ne misli na količino!« je pojasnil papež. »Svoje učence prosi, naj postanejo znamenja, kanali, priče njegovega usmiljenja.« Cerkev ne more biti drugega kot »zakrament Božjega usmiljenja«, v vsakem času in do vsega človeštva. »Vsak kristjan je zato poklican biti priča usmiljenja, do tega pa pride na poti svetosti.« Pomislimo samo na mnoge svetnike, ki so postali usmiljeni, ker so si pustili napolniti srce z božjim usmiljenjem. Gospodovi ljubezni so dali telo, s tem ko so jo prenesli v številne stiske trpečega človeštva. »V razcvetu mnogih oblik dejavne ljubezni je mogoče videti odseve usmiljenega Kristusovega obličja.«

Več na...
Datumi izobraževanj za člane ŽPS
v pastoralnem letu 2016-2017

 
Jesensko izobraževanje:
12. november 2016: I. in III. arhidiakonat (dekanije: Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Vič/Rakovnik, Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje);
19. november 2016: II. in IV. arhidiakonat (dekanije: Radovljica, Kranj, Šenčur, Tržič, Škofja Loka, Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje). V primeru, da se na datum predviden za vašo dekanijo/župnijo, izobraževanja ne morete udeležite, lahko pridete na preostali razpoložljivi termin.
 
Spomladansko izobraževanje:
11. februar 2017: I. in III. arhidiakonat (dekanije: Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Vič/Rakovnik, Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje);
4. marec 2017: II. in IV.arhidiakonat (dekanije: Radovljica, Kranj, Šenčur, Tržič, Škofja Loka, Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje). V primeru, da se na datum predviden za vašo dekanijo/župnijo, izobraževanja ne morete udeležite, lahko pridete na preostali razpoložljivi termin.

Ljubite resnico, spoštujte človekovo dostojanstvo

 

Vloga novinarja je po papeževih besedah zelo pomembna in odgovorna. Na nek način novinarji pišejo »prvi osnutek zgodovine«, ko beležijo novice in osebe usmerjajo pri interpretaciji dogodkov, kar je zelo pomembno. Zato je izpostavil tri vidike: »ljubiti resnico«, »živeti profesionalno« in »spoštovati človeško dostojanstvo«. »Novinarstvo mora vedno spoštovati dostojanstvo osebe,« je poudaril. Članek, ki je danes objavljen, bo jutri že zamenjan z drugim, a življenje osebe, ki je bila po krivici blatena, je lahko za vedno uničeno.

Več na...

Ozdravljajoča moč ob sprejemanju spremembe


Najprej je bil to metulj, ki je ležal na tleh kapele: čudovito bitje okrašeno s svetlečimi jesenskimi barvami, zdelo se je, da skuša razpreti svoja krila. Nagnila sem se in ga pobrala, ko sem videla, da so njegova krila zlomljena in da mravlje že jedo njegovo truplo. Ko sem metulja položila nazaj na njegovo mesto, sem šla v kapelo molit. Tam sem odprla svoje duhovno branje na strani, ki je povsem nepričakovano postavljalo metulja kot prispodobo duhovnega življenja. Ko sem molila ob tej podobi, je postalo precej očitno, da metulj s polomljenimi krili predstavlja moj pogled na spremembo.

Več na...

Jordanska kraljica navdušena nad papežem

 

»Občudujem vse, kar je doslej storil papež Frančišek in kar še vedno počne, da bi okrepil vezi med različnimi veroizpovedmi«, pravi muslimanska monarhinja in soproga jordanskega kralja Abdulaha II. Papeža je označila kot »zgled medverskega dialoga in sožitja«. Rania vidi kot dolžnost vseh muslimanov, da jasno povzdignejo glas proti islamskemu skrajništvu. »Resnične nauke islama« bi morali izražati svobodno in brez strahu. »V luči tolikšnih krivic ne smemo ostati tiho«. Jordanska kraljeva hiša velja za pomembno podpornico krščansko-islamskega dialoga.

Več na...

Ta zakon je rešil en sam stavek


»Keri in jaz sva se prepirala leta«. Ko gledam nazaj, nisem povsem prepričan, kaj naju je sploh pripeljalo skupaj, a najini osebnosti se nista ravno ujemali. In dlje, ko sva bila poročena, večje so se zdele razlike. S »slavo in bogastvom« najin zakon ni postal nič lažji. Pravzaprav so se najine težave še povečale.« Med enim izmed posebno burnih prepirov, je Keri sredi kričanja tresknila dol telefonsko slušalko. To je bila prelomna točka, ki je naznanjala nenaden konec. »Takrat sem se obrnil k Bogu. Oziroma preusmeril sem se na Boga.«

Več na...

Devetdnevnica za dobro nekoga, ki ga ne marate

 

Beseda devetdnevnica (novena) izhaja iz noven, latinske besede za število devet. Za katoličane je devetdnevnica molitev, ki se jo moli devet dni zaporedoma. Molitev izvira iz Svetega pisma, in se nanaša na devet dni, ki so jih apostoli z Marijo preživeli v gornji sobi med Jezusovo vrnitvijo k svojemu Očetu in prihodom Svetega Duha: »Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.« Če dobro nekoga drugega v molitvi postavimo na prvo mesto – še posebno nekoga, ki ga ne maramo – bo to v naše življenje pripeljalo usmiljenje.

Več na...

Javna podpora pobudi Mama, oče in otroci


Kardinal Christoph Schönborn je izrazil javno podporo državljanski pobudi Evropske zveze z naslovom »Mama, oče in otroci«. Cilj pobude je okrepitev zakonske zveze med moškim in žensko ter družine v evropskih zakonodajnih aktih. »Prihodnost Evrope je odvisna od družin. Družine so dobrina, ki se ji družba ne more odpovedati, pač pa jo mora zaščititi«, je dejal kardinal Schönborn. Poleg sodi tudi »ohranjanje zavesti o edinstvenosti zakonske zveze: kot skupnosti moškega in ženske s sposobnostjo, da imata potomce in z nadaljevanjem rodu ustanovita družino«.

Več na...

Radost ljubezni
slovenski prevod posinodalne apostolske spodbude
papeža Frančiška Amoris laetitia


Položaj današnje družine

35. Kot kristjani se ne moremo odpovedati  obrambi zakona samo zato, da bi ne nasprotovali javnemu mnenju, da bi bili moderni ali zaradi občutka nesposobnosti spričo moralne in človeške degradacije. Svet bi prikrajšali za vrednote, ki jih moremo in moramo prispevati. Res je nesmiselno ostati pri retorični obtožbi današnjih težav, kot da bi lahko s tem kaj spremenili. Prav tako nič ne koristi prizadevanje, da bi norme uveljavljali z močjo avtoritete . Od nas se pričakuje bolj odgovoren in bolj velikodušen pristop, ki je v tem, da predstavimo razloge in utemeljitve za izbiro zakona in družine, tako da bodo ljudje bolj pripravljeni odgovoriti na milost, ki jim jo Bog ponuja.
 
36. Hkrati moramo ponižno in stvarno priznati, da je naš način, kako smo predstavljali krščanski pogled, in način, kako smo obravnavali ljudi, v veliki meri pripomogel k nastanku tega, kar danes obžalujemo. Zato bi se na to morali odzvati z zdravilno samokritiko. Na drugi strani smo pogosto predstavljali zakon tako, da je njegov združitveni namen – namreč klic k rasti v ljubezni in ideal medsebojne pomoči – prekrilo skoraj izključno poudarjanje dolžnosti posredovanja življenja. Prav tako nismo vedno dobro spremljali novoporočencev v njihovih prvi letih zakona, na primer s predlogi in ponudbami, prilagojenimi njihovim urnikom, njihovi govorici in njihovim zares konkretnim skrbem. Spet drugič smo predstavili preveč abstrakten teološki ideal zakona, ki je bil skoraj umetno skonstruiran in zelo oddaljen od konkretne situacije in dejanskih možnosti sodobnih družin. Ta pretirana idealizacija, predvsem ko nismo prebujali zaupanja v milost, zakona ni naredila bolj zaželenega in privlačnega, temveč prav nasprotno.
 
37. Dolgo časa smo verjeli, da smo že z vztrajanjem pri doktrinalnih, bioetičnih in moralnih vprašanjih – ne da bi spodbujali k odprtosti za milost – dovolj podpirali družine, utrjevali povezanost med zakonci in napolnjevali njihovo skupno življenje s smislom. Namesto da bi zakon predstavili kot dinamično pot rasti in uresničitve, smo govorili o njem kot o  bremenu, ki ga je treba nositi vse življenje. Prav tako le s težavo dovolimo vernikom, da po svoji vésti odgovarjajo na evangelij, kakor spričo mnogih omejitev najbolje morejo in razvijajo svojo sposobnost razločevanja v situacijah, v katerih odpovejo vsi vzorci. Poklicani smo k temu, da vest ljudi oblikujemo, ne pa da jo skušamo nadomestiti.

 
                                                                    
                                                                      Radost ljubezni, čl. 35-37

Božja beseda


27. nedelja med letom, rožnovenska nedelja   

 
»Apostoli so rekli Gospodu: 'Pomnôži nam vero!'« (Lk 17,5)

Hab 1,2-3;2,2-4

Ps 95

2 Tim 1,6-8,13-14

Lk 17,5-10


 

Več na...

Duhovnost

Oglejte si!


Molitev


Oklenila sem se rožnega venca.
Kadar je prošnja prevelika,
molim molče,
brez molitvenih obrazcev,
z eno besedo,
z dvema,
s tremi
kličem le Božje ime:
»Jezus, zaupam vate!«
Prsti drse
po molitvenih jagodah,
bolečina jih nemočna objema,
stiska jih, se jih oklepa.
Jagode imajo Božjo moč.
Nežno jih polagam
v zaupne pisemske ovojnice,
da bi me tolažilo Božje srce.



iz molitvene revije Magnifikat

Prijava, odjava na: urad.za.laike.lj@rkc.si
 






This email was sent to druzina@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Urad za laike · ciril metodov trg 4 · Ljubljana 1000 · Slovenia

Email Marketing Powered by MailChimp