E-novice ŽPS


Št. 32 (30.9.2014), leto 2014

TEOLOŠKI KOTIČEK

Poklicanost in poslanstvo laikov

Temeljna vloga laikov


V zgodovini Cerkve je danes bolj kot kdajkoli dramatično poudarjena temeljna vloga laikov.

Posebno od II. vatikanskega koncila dalje si Cerkev prizadeva za prenovo življenja in vloge laikov. Kljub temu je med vernimi še vedno veliko nerazumevanja poklicanosti laikov in njihove vloge pri poslanstvu Cerkve. Za mnoge edina prava poklicanost v Cerkvi ostaja poklicanost v duhovništvo ali redovništvo. Prepričani so, da je "Cerkev" služba posvečenih in da so k služenju poklicani samo ljudje v habitih in kolarjih. Mnogi menijo, da je vloga laikov pomagati v župniji, niso pa poklicani k temu, da bi bili sestavni del poslanstva Cerkve.

Toda Cerkev uči, da imajo laiki posebno in zelo pomembno vlogo pri širjenju evangelija. Cerkev od njih pričakuje, da to nalogo uresničujejo z avtoriteto, ustvarjalnostjo in močjo, ki jim jih je Sveti Duh dal pri svetem krstu. Cerkev uči, da je dostojanstvo laikov enako dostojanstvu duhovnikov in redovnikov. Kar zadeva poslanstvo, je delo laikov ključno sredstvo, po katerem svet lahko sreča Kristusa.

Mnogi laiki želi biti bolj vključeni, toda nimajo jasnega razumevanja svoje vloge v Cerkvi.

Toda pomembno je naslednje:
- poklicanost laikov izvira iz krsta
- vloga laikov je bistvena pri poslanstvu Cerkve
- vsakega izmed nas Bog kliče s posebno poklicanostjo in poslanstvom
- laiki so poklicani, da sodelujejo pri "zemeljskih stvarnostih" in jih usmerjajo v skladu z Božjo voljo
- samo laiki imajo edinstveno zmožnost, da prinašajo Kristusovo novico o odrešenju v vse vidike življenja
- kako razločiti svojo poklicanost

 

Danes potrebujemo zrele krščanske osebnosti, ki se zavedajo svoje krstne identitete, svoje poklicanosti in poslanstva v Cerkvi in svetu.
(Papež Janez Pavel II., 30. maj 1998, Poslanica za svetovni kongres cerkvenih gibanj in novih skupnosti)

 
Prevod
po: http://www.ignatius.com/promotions/cfe/documents/Disciples%20web%20pages.pdf


 


AKTUALNE NOVICE

A. S., Nuncij ob praznovanju Slomškove nedelje o vključenosti Cerkve v vzgojo naroda (Vir: radio-ognjisce.si)

Na Slomškovo nedeljo je v Brestanici bila osrednja slovesnost, na kateri so obhajali tudi stoletnico bazilike Lurške Marije.

Sveto mašo, pri kateri so se spomnili tudi 15-letnice beatifikacije blaženega Antona Martina Slomška, je daroval apostolski nuncij v RS nadškof Juliusz Janusz. Pri oltarju se mu je poleg predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Glavana pridružili še celjski škof Stanislav Lipovšek, murskosoboški škof Peter Štumpf, upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej ter približno 80 redovnikov in duhovnikov. Uvod v sveto mašo je bila molitvena ura. Nuncij Janusz je v nagovoru med drugim dejal, da imamo v slovenskem narodu veliko svetniških zgledov med katerimi je tudi bl. Slomšek: „Bl. Slomšek je vedel v resnici ustvarjati program nove evangelizacije. Ni prispeval samo k rasti vere, ampak tudi slovenske kulture in slovenskega jezika. Cerkev se ne sme nikoli odpovedati vključenosti v proces družbene in domovinske vzgoje naroda. Ta vključenost v življenju družbe mora biti skladna z učenjem evangelija, v iskanju resnice in konkretizacije zapovedi ljubezni.“
Nuncij je v nadaljevanju spomnil na stoletnico bazilike Lurške Marije v Brestanici ter povezal ta jubilej tudi z grozodejstvi prve svetovne vojne. Mnogi so iskali uteho prav v molitvi pred Marijinim oltarjem. „Zidovi tega svetišča bi lahko povedali veliko zgodb o spreobrnitvah, o veri romarjev, ki so prihajali sem,“ je povedal nuncij in dodal: „To svetišče je priča vere slovenskega naroda pa tudi zgodovine. Ko je bila posvečena ta cerkev se je namreč začela prva svetovna vojna. Slovenija je bila dežela težkih bojev in prav gotovo so ljudje v svetišču Lurške Marije iz Brestanice iskali tolažbo in ozdravitev. Lurška Marija je posebej občutljiva za vse bolnike in tiste, ki trpijo zaradi različnih nesreč v življenju.“

Celjski škof Stanislav Lipovšek, tudi dolgoletni varuh Slomškovega groba pa je za Radio Ognjišče spomnil, da je Slomšek zavetnik nove evangelizacije ter dodal: „Sveta vera bodi vam luč! To velja za verujoče in za vse ljudi dobre volje. Materni jezik bodi vam ključ. ...

Brestaniški župnik Jože Špes pa je ob sklepu maše spomnil na novi oltar, ki so ga blagoslovili ob 100-letnici bazilike, v katerem imajo relikvije bl. Antona Martina Slomška in bl. Alojzija Grozdeta ter oglejskih mučencev Kancija, Kancijana in Kancijanile, ki so bili mučeni ob izlivu Soče v Jadransko morje. Oltar je delo p. Marka Ivana Rupnika.

„Ob tej priložnosti se bomo še posebej hvaležno spominjali 15-letnice beatifikacije bl. škofa Antona Martina Slomška in 100-letnice posvetitve bazilike Lurške Matere Božje,“ je v vabilu na slovesnost zapisal celjski škof Stanislav Lipovšek.

„V Gospodovo hišo pojemo veseli, je geslo letošnjega vseslovenskega slavja Slomškove nedelje, ki bo 28. septembra pri nas v Brestanici. To geslo združuje petnajstletnico beatifikacije bl. škofa Antona Martina Slomška s stoletnico posvetitve tukajšnje bazilike Lurške Marije. Novo stoletje je v znamenju oltarja, ki je bil posvečen. Ta oltar nas povezuje z vso navzočnostjo Kristusove Cerkve med nami. V oltar so vzidane relikvije (posmrtni ostanki) mučencev iz antične dobe sv. Kancija, Kancijana in Kancijanile, ki so bili mučeni ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Ti mučenci nas povezujejo z oglejsko Cerkvijo, kateri smo pripadali vse do leta 1750. Mesto pod oltarjem ima tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek, prav tako pa bl. Alojzij Grozde, katerega svetinje so vgrajene v mozaik, ki prikazuje Jezusovo zadnjo večerjo in nas uče, kakor je rad poudaril bl. Grozde, da je evharistija sonce našega življenja. Na poseben način pa je z nami tudi sv. papež Janez Pavel II., ki si je zamislil in nam dal svetli rožnega venca, ki je v vseh petih skrivnostih upodobljen na oltarju in ambonu. Vsako leto se ob godu bl. Antona Martina Slomška, ki je 24. septembra, obhaja vseslovenska Slomškova nedelja, ta bo po potrditvi Slovenske Škofovske konference, v nedeljo 28. septembra prav v naši župniji v Brestanici,“ pa so pred slovesnostjo zapisali na spletni strani župnije Brestanica, kjer dodajajo, da bo ta dogodek vsekakor lepa priložnost za „duhovno rast naše župnije, za promocijo našega kraja, ter za vse krajane, verne in neverne trenutek, ko bodo oči slovenske javnosti in vesoljne Cerkve uprte v našo župnijo in v naš kraj, in se bo pokazalo tudi naše lepo sodelovanje.“

Na Ponikvi pa so se že v soboto pred Slomškovo nedeljo tradicionalno srečali učitelji, vzgojitelji in kateheti, katerih zavetnik je bl. Slomšek. Dogodek je letos potekal pod naslovom Vzgoja za veselje. Začel se je že dopoldne v Slomškovi rojstni hiši na Slomu s predavanjem Slavka Rebca z naslovom „Klic veselja naj osreči“. Sledila je akademija s podelitvijo Slomškovih priznanj. Ob 16. uri pa je bila sv. maša v cerkvi na Ponikvi, daroval pa jo je celjski škof Stanislav Lipovšek.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/158/slovenija/14949/ 


 
Mojca M. Štefanič, Papež pozval k molitvi za sinodo in dialogu med generacijami (Vir: druzina.si)

Papež Frančišek je med nedeljsko tradicionalno opoldansko molitvijo angelovega češčenja znova pozval k molitvi za izredno škofovsko sinodo, ki se pričenja čez teden dni. Vernike je prosil, naj svoje prošnje namenijo Mariji Rešiteljici rimskega ljudstva (Maria Salus Popoli Romani), katere ikono hranijo v rimski baziliki Marije Snežne. V molitev je priporočil tudi kardinala Lorenza Baldissserija, tajnika vesoljne škofovske sinode in prireditelja skorajšnjega škofovskega zasedanja. V nagovoru med bogoslužjem na Trgu sv. Petra v Vatikanu, tokrat že zazrtim v začetek sinode, je papež Frančišek pozval tudi k dialogu med generacijami.

V času zasedanja bližajoče se vesoljne škofovske sinode o družini je predvidena vsakodnevna molitev škofov in kardinalov udeležencev z verniki. V rimski baziliki Marije Snežne bodo za uspeh sinode vsak dan med četrto in polšesto uro popoldne molili rožni venec in darovali sveto mašo, je v pogovoru za italijanski časnik Avvenire napovedal kardinal Santos Abril y Castello, skrbnik omenjene bazilike. Ob tem bodo v baziliki izpostavljene relikvije blaženih Louisja Martina (1823-1894) in Zelie Guerin (1831-1877), staršev svete Terezije Deteta Jezusa (1873-1897). Prihodnjo nedeljo ob odprtju sinode bodo relikvije najprej izpostavili v baziliki sv. Petra.

Med 5. in 19. oktobrom bo v Vatikanu okoli 250 škofov, kardinalov in izvedencev razpravljalo o tem, kako bi se morala katoliška Cerkev odzvati na vrzel, ki je nastala med življenjsko stvarnostjo številnih katoličanov in uradnim naukom o družini, zakonski zvezi in spolnosti.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez-pozval-k-molitvi-za-sinodo-in-dialogu-med-generacijami


III. izredno generalno zasedanje škofovske sinode (Več na: katoliska-cerkev.si)
 
Krajevne Cerkve, župnije, redovna občestva, društva in gibanja so povabljeni, da v dneh priprave na III. izredno generalno zasedanje škofovske sinode, ki bo potekalo od 5. do 19. oktobra pod geslom Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije in med njenim potekom pri evharistični daritvi in drugih bogoslužnih opravilih, molijo za sinodalno dogajanje. V Rimu bodo v ta namen vsak dan molili v kapeli Salus Populi Romani v baziliki sv. Marije Snežne. Verniki so povabljeni, da se molitveni podpori pridružijo tudi sami, še posebej v družinah.

Predlagane molitve vključujejo Molitev k Sveti družini za sinodo, ki jo je pripravil papež Frančišek.

Molitev k Sveti družini za sinodo
Jezus, Marija, Jožef,
v vas občudujemo
veličino resnične ljubezni,
zato se z zaupanjem obračamo k vam in vas prosimo.
Sveta nazareška družina,
posveti naše družine,
naj bodo prostor skupnosti in molitve,
pristne evangeljske šole
in domače Cerkve v malem.
Sveta nazareška družina,
naj ne bo v družinah nikoli več
nasilja, zavračanja in delitev:
vsi prizadeti in ranjeni
naj čim prej najdejo tolažbo in ozdravljenje.
Sveta nazareška družina,
škofovska sinoda naj v nas prebudi zavest,
da je družina sveta in nedotakljiva ter
čudovita v Božjem načrtu.
Jezus, Marija, Jožef,
uslišite našo molitev.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/molitveni-dan-za-iii-izredno-generalno-zasedanje-skofovske-sinode
 

God sv. Terezije Deteta Jezusa, cerkvene učiteljice (Vir: katoliska-cerkev.si)

V Katoliški Cerkvi godovni dan karmeličanke sv. Terezije Deteta Jezusa in Presvetega Obličja iz Lisieuxa, tudi cerkvene učiteljice in zavetnice misijonov obhajamo 1. oktobra. V kapeli karmeličanskega samostana v Sori bo v sredo, 1. oktobra 2014, ob 17.00, slovesno sv. mašo daroval g. Alojzij Zupan. Med mašo, pri kateri bo sodeloval otroški pevski  zbor Čebelice z Rudnika, bo blagoslov vrtnic, ki so simbol milosti na priprošnjo sv. Terezije.

Življenjepis
Terezija Deteta Jezusa iz Lisieuxa se je rodila 2. januarja 1873 v francoskem mestu Alençon kot Terezija Marija Frančiška Martin. Ko je bila Terezija stara štiri leta, ji je umrla mati. Ovdoveli oče se je leta 1877 s petimi hčerami preselil v Lisieux, kjer je skupaj s sestro Celino obiskovala šolo pri benediktinkah. V starosti 16 let je vstopila h karmeličankam, kamor sta pred njo že odšli njeni dve starejši sestri Pavlina in Marija, za njo pa še Celina, ki je dotlej skrbela za ostarelega očeta. Ko je bila za predstojnico izvoljena njena starejša sestra, mati Agneza Jezusova, je Terezijo določila za pomočnico učiteljice novink. Iz tega obdobja je ohranjenih nekaj njenih pesmi in dragoceni napotki za vzgojo, ki so jih zapisale njene novinke. Leta 1895 ji je predstojnica naročila, naj zapiše svoje spomine iz otroških let. Naslednje leto je prednici izročila rokopis svojih zapiskov, ki so ohranjeni kot prvi del Avtobiografskih spisov (Povest duše). Pozneje je bilo tem zapiskom dodano še pismo iz leta 1896 sestri Mariji Presvetega Srca, njeni najstarejši rodni sestri, nadaljevanje spominov na otroštvo in opis življenja v skupnosti karmeličank. Spisi so bili štirideset let po Terezijini smrti prevedeni v 38 jezikov in so tudi v slovenščini izšli v več izdajah. Od 6. aprila 1896 dalje je prednica zbirala in zapisovala različne Terezijine besede in stavke, ki so leta 1926 izšli pod naslovom Novissima verba (Zadnji pogovori). Svetnico predstavijo v njeni pristnosti. Terezija Deteta Jezusa je umrla 30. septembra 1897. Za blaženo je bila razglašena leta 1923, za svetnico pa dve leti pozneje 17. maja 1925. Papež Pij XI. (1922–1939) jo je skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem (1506–1552) razglasil sozavetnico misijonov. Na misijonsko nedeljo, 19. oktobra 1997 jo je blaženi papež Janez Pavel II. (1978–2005) razglasil tudi za cerkveno učiteljico. Njen god obhajamo 1. oktobra.
 
Duhovnost in pomen osebnosti
Terezija je učiteljica notranje celovitosti in pristne izkušnje Boga, ki se razodeva v občestvu in služenju. Njena duhovnost uči, kako stopati v živ stik z Božjo besedo, saj v svoji avtobiografiji nenehno izhaja iz te osnove. Izrazita je Terezijina cerkvenostna naravnanost, saj je svoje življenje živela s Cerkvijo in za Cerkev. V njej je hotela zaobjeti vse možne poklice, oznanjati evangelij v najbolj oddaljenih kotičkih zemlje, nazadnje pa je ob premišljevanju 12. in 13. poglavja Prvega pisma Korinčanom odkrila svoj poklic in poslanstvo v njej: »Moj poklic je ljubezen!« To je tudi njeno sporočilo za krščansko duhovnost tretjega tisočletja.
 
Cerkvena učiteljica
Naslov cerkvenega učitelja ali učiteljice Katoliška Cerkev podeljuje osebam, katerih življenje in delo odraža posebne darove, ki osvetljujejo katoliški nauk bodisi po zvestobi, razširjenosti ali teološki prodornosti. Mnogi cerkveni učitelji se odlikujejo po mističnih ali teoloških spisih, drugi po svojih literarnih delih v obliki knjig ali pisem. Naslov cerkvenega učitelja podeljujeta bodisi papež, bodisi vesoljni cerkveni zbor. Naslov cerkvenega učitelja ima v Cerkvi trenutno triintrideset osebnosti.
Blaženi papež Janez Pavel II. je ob sklepu svetovnega dneva mladih v Parizu leta 1997 napovedal, da bo Terezijo iz Lisieuxa razglasil za cerkveno učiteljico. Opisal jo je kot osebo, ki je znala izkazati ljubezen do bližnjega v navadnih stvareh vsakdanjega življenja. Njen poklic v Cerkvi je bila ljubezen. Stopala je po mali poti otroka, ki z drznim zaupanjem najde svoje zavetje v Bogu. Papež jo je imenoval »karmeličanka in apostol, učiteljica duhovne modrosti za številne posvečene in laiške osebe in zavetnica misijonov«. Omenil je, da njen nauk zasluži eno izmed najvidnejših mest v Cerkvi. Papež je srečanje mladih za razglasitev Terezije iz Lisieuxa za cerkveno učiteljico izbral zato, ker je njeno sporočilo še posebej aktualno za mlade. V šoli evangelija Terezija mlade vodi h krščanski zrelosti, ko »jih kliče k brezmejni velikodušnosti in jih vabi v srce Cerkve, da bi bili apostoli in žive priče Kristusove ljubezni«.

 

Dodatne informacije o redovni skupnosti karmeličank, ki jim je pripadala Terezija Deteta Jezusa.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/god-sv-terezije-deteta-jezusa-cerkvene-uciteljice 

 
Katja Cingerle, Slomškovo bralno priznanje 2014/2015 (Vir: druzina.si)

»Prebrisana glava pa pridne roke so večje bogastvo ko zlate gore,« je modro zapisal bl. Anton Martin Slomšek in s temi besedami vabi Slovenski katehetski urad vse ljubitelje knjig, od najmanjših do starejših, k sodelovanju pri Slomškovem bralnem priznanju.

Pripravili so seznam knjig, ki so razdeljene v štiri skupine, po starosti bralcev. Seznam najdete na spletni strani SKU. Vsak bralec pa lahko doda tudi knjigo po svojih željah in sledi Slomškovi spodbudi: »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili.« Branje pa je lahko tudi priložnost za skupno srečanje, pogovor o knjigah in temah, povezanih z njimi.

Prijave zbirajo do 5. novembra. Sklepno srečanje ob podelitvi Slomškovih priznanj pa bo 9. maja naslednje leto na Ponikvi.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/22.09.2014-11
 

Mašni plašč in prt za papeža (Vir: druzina.si)

Rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, vodja projekta Klekljane rože za brezjansko Marijo Pomagaj, Tanja Oblak in zgodovinar Jože Dežman so v Vatikanu med splošno avdienco papežu Frančišku poklonili mašni plašč in klekljani prt.

Ob 200-letnici Layerjeve slike Marije Pomagaj so klekljarice poleg desetih prtov, ki so bili izdelani za to priložnost in krasijo oltarje v baziliki, izdelale tudi prt, v katerem je všitih 66 čipk. Prt je bil narejen z namenom, da ga poklonijo za oltar kapele v domu svete Marte v Vatikanu, kjer pogosto mašuje papež Frančišek.

Poleg oltarnega prta so slovenski gostje v Vatikanu papežu poklonili tudi mašni plašč, v katerega je všitih šest čipk z motivom gorenjskega nageljna.

Papež je Slovenskemu Marijinemu narodnemu svetišču za jubilej, 200-letnico milostne podobe Marije Pomagaj, 24. maja poklonil mašni plašč, svetišče pa mu je natanko čez štiri mesece, 24. septembra, poklonilo mašni plašč ter prt.

Kot je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal p. Robert Bahčič, je bilo včerajšnje srečanje s papežem namenjeno zahvali za njegov blagoslov, ki ga je poslal ob 200-letnici milostne podobe Marije Pomagaj in tudi za plašč, ki ga je takrat poslal v brezjansko baziliko. Včeraj so slovenski romarji, p. Robert, Tanja Oblak in Jože Dežman, svetemu očetu prinesli v dar prt, ki so ga naredile brezjanske klekljarice, in tudi mašni plašč. Rektor brezjanske bazilike je Frančišku izročil zbornik Marije Pomagaj.

Kot je za Radio Ognjišče še povedal p. Bahčič, je papež našel nekaj časa za pogovor: »Kar nekaj časa sva se pogovarjala, ker sem mu povedal, da prihajam iz Slovenije in da smo praznovali 200-letnico in se mu zahvaljujemo tudi za blagoslov. Omenil pa sem mu tudi, da sta pri nas živela njegova prijatelja Andreja in Suzana Golar, ki sta že pokojna. Pokazal sem mu stare fotografije, ko je bil pri nas v Sloveniji. Takrat se je še bolj spomnil Slovenije in rekel, da zelo dobro shranjujemo te stare fotografije. Potem sem ga povabil, naj obišče Slovenijo, Brezje, da smo tudi mi tako potrebni njegovega obiska, kakor ga je bila potrebna tudi Albanija«, je za Radio Ognjišče povedal p. Robert Bahčič.

Vir: Radio Ognjišče / www.brezje.si / M. M. Š.
Več  na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/masni-plasc-in-prt-za-papeza


 

MOLITEV
 

Venec iz rož
bom pletla nocoj,

v roke bom vzela
lesen rožni venec,

iz vsake jagode kipi
živi vrelec veselja,

moči in vere,
ki upa.

Ta skromna vrvica,
zmagovalka obupa,

se med prsti razcveta
v čudovite cvetove,

lahko jih trosim
na srčne bregove

vseh mojih
dragih bratov in sester.

Morda bo en cvet Zdravamarije

padel v tvoje skrbi, bolečine,

morda ga boš zmogel
vzeti v dlan,

mu dati poljub,
da ne oveni.

In videl boš čudež,
ki ga molitev rodi,

spet se ti vrnejo
usahle moči.

Glej, venec iz rož
med prsti drsi

in se vije do vznožja Ljubezni ...

iz molitvene revije Magnifikat

27. nedelja med letom, Rožnovenska nedelja


5. oktober,
Mt 21,33-43

»Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali‹.« (Mt 21,37)

Prilika o hudobnih vinogradnikih

Poslušajte drugo priliko! Bil je gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem tlačilnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. Ko pa se je približal čas trgatve, je poslal k vinogradnikom svoje služabnike, da bi iz njega prejeli pridelek. Vinogradniki pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, enega ubili, enega kamnali. Poslal je spet druge služabnike, več ko prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je k njim poslal svojega sina, misleč: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘ Ko so vinogradniki zagledali sina, so rekli med seboj: ‚To je dedič! Dajte, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‘ In zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Kadar torej pride gospodar vinograda, kaj bo s temi vinogradniki storil?« Rečejo mu: »Hudobneže bo hudo pokončal in vinograd bo dal v najem drugim vinogradnikom, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim reče: »Ali niste nikoli brali v pismu:
‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen;
Gospod je to naredil
in je čudovito v naših očeh.‘ Zatorej vam pravim, da se vam bo božje kraljestvo vzelo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.

Besede vere za vsakogar


Henri Nouwen, Poklicani v skupnost

Kaj pomeni imeti drugega rad? Vzajemno čustvo, intelektualno dopolnitev, spolno privlačnost, skupne ideje, dolg, ki ga moram plačati, kulturno in religiozno skupno dobro, vsi ti elementi so lahko pomembni dejavniki dobrega odnosa, vendar ni nujno, da vodijo v ljubezen.

Nekoč sem srečal mlad par, ki se je želel poročiti. Oba sta bila zelo lepa, zelo inteligentna, prihajala sta iz podobnih družin in sta se imela zelo rada. Več ur sta preživela s kvalificiranimi psihologi, da bi psihološko raziskala svoje prednike in da bi soočila svoje čustvene moči in šibkosti. Z vseh ozirov sta se zdela dobro pripravljena na poroko in srečno skupno življenje. Toda eno vprašanje ostaja: ali sta se tadva sposobna ljubiti ne le v tem trenutku ali nekaj let, ampak vse življenje?

Meni, ki sta me prosila, da bi ju spremljal, to ni bilo tako očitno kot njima. Poznala sta se že dolgo, bila sta gotova o ljubezni, ki sta si jo izkazovala, toda ali sta bila pripravljena soočiti se s svetom, ki ponuja tako malo opore trajnemu odnosu? Ali bosta našla moč, da ostaneta zvesta drug drugemu v času konfliktov, ekonomskih pritiskov, velikega trpljenja, bolezni ali nujne ločitve? Kaj je za tega moškega in to žensko pomenilo ljubiti se kot mož in žena vse življenje?

Bolj, ko sem o tem razmišljal, bolj sem se pričel zavedati, da je zakon najprej in predvsem poklicanost. Dve osebi sta skupaj poklicani, da izpolnita poslanstvo, ki jima ga je Bog zaupal. Zakon je duhovna stvarnost, pomeni, da se moški in ženska združita za vse življenje, ne samo zato, ker izkušata ljubezen drug drugega, ampak ker verujeta, da ju Bog oba ljubi z neskončno ljubeznijo in ju kliče, da bi bila drug za drugega živi priči te ljubezni. Ljubiti pomeni izražati Božjo neskončno ljubezen v zvestem občestvu z drugim človeškim bitjem.

Vir: http://croire.com/Les-formations-Croire.com/Vie-spirituelle/10-jours-avec-Henri-Nouwen
Gradiva
 
Duhovnost

11. poglavje priročnika Na poti k izviru: Moja poklicanost in poslanstvo

12. poglavje: Skrb naše župnije za prepoznavanje poklicanosti in poslanstva

Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah.

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 
Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...

Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah
 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik


Pastoralni tečaj 2014: Laik - voditelj

Vabimo vas na pastoralni tečaj 2014, ki poteka na temo Laik ‒ voditelj. Namen letošnjega Pastoralnega tečaja je pomagati laiku pri iskanju in prepoznavanju svoje temeljne poklicanosti.

Tako kot mora duhovnik najprej utrjevati svojo poklicanost in utrjevati svojo identiteto, mora tudi laik slediti svoji krstni poklicanosti in prepoznavati poslanstvo, ki mu ga je Jezus zaupal v Cerkvi in svetu.

Glavni predavatelj prof. dr. Andrej Šegula bo v uvodnem predavanju podal nekaj teoloških poudarkov o poslanstvu in poklicanosti laika. Koreferenta Aleš Primc in dr. Bojan Doljak pa bosta v nadaljevanju poslanstvo laika v svetu in Cerkvi predstavila na podlagi svojih praktičnih izkušenj.

Pastoralni tečaj bo potekal v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu, v soboto, 4. oktobra 2014, od 9. do 13. ure (sledi skupno kosilo). Vabljeni ste člani ŽPS, drugi župnijski sodelavci in vsi, ki vas tematika zanima!

Obenem vas obveščamo, da bo naslednje usposabljanje predstavnikov ŽPS oz. župnije v pripravi na pastoralno načrtovanje v župniji potekalo v Zavodu sv. Stanislava (od 9.00 do 13.00) in sicer v dveh terminih. V soboto, 8. novembra, bo usposabljanje za udeležence iz dekanij 1. in 3. arhidiakonata (dekanije: Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Vič/Rakovnik, Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje); v soboto, 15. novembra, pa bo usposabljanje za udeležence iz dekanij 2. in 4. arhidiakonata (dekanije: Radovljica, Kranj, Šenčur, Tržič, Škofja Loka, Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje). Navedeno usposabljanje bo obenem nadomestilo dekanijska srečanja za člane ŽPS, ki običajno potekajo ob koncu meseca novembra, zato so k udeležbi vabljeni vsi člani ŽPS.




Slovenci pridimo k sebi

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo vabi na srečanje, ki bo 18. oktobra, od 9.30 do 13.30, na Otočcu, potekalo pod geslom: Slovenci, pridimo k sebi. Predavali bodo ddr. Klemen Jaklič: Država Slovenija, dr. Drago Štoka: Državljani Slovenije; dr. Janez Cerkovnik: Veter veje in prebuja gibanja in p. Marko I. Rupnik: Na koga naj se zanesem, Gospod.

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana


urad.za.laike.lj@rkc.si
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

Če e-novic ne želite več prejemati, nam to prosim sporočite na: urad.za.laike.lj@rkc.si








Email Marketing Powered by MailChimp