E-novice ŽPS


Št. 31 (7.5.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
urad.za.laike.lj@rkc.si

Marjana Debevec, Papež Frančišek o veri, družini in Cerkvi (Vir: Radio Ognjišče)

Izšel je angleški prevod knjige pogovorov med kardinalom Jorgejem Bergogliom in argentinskim rabinom Abrahamom Skorka z naslovom: O nebesih in zemlji. Knjigo s podnaslovom Papež Frančišek o veri, družini in Cerkvi v 21. stoletju je izdala založba Image Books. V njej najdemo dragocene vpoglede v misli papeža Frančiška o široki paleti vprašanj, od splava in istospolnih 'porok' do evtanazije in kapitalizma.

Papež začne s poudarkom o pomembnosti dialoga, ki se po njegovih besedah rojeva iz spoštljive drže do drugega človeka, iz prepričanja, da ima drugi povedati kaj dobrega. On in rabin potem začneta odkrito razpravo in vsak pove svoje poglede. Po temah je knjiga razdeljena na 29 poglavij. (Papež med drugim spregovori o hudiču. „Mogoče je eden njegovih največjih dosežkov v teh časih, da nas prepričuje o tem, da ne obstaja in da je vse mogoče določati na čisto človeški ravni,“ pravi. Glede vprašanja pedofilije je Bergoglio neposreden, močno nasprotuje premeščanju krivih duhovnikov iz ene župnije v drugo ter občuduje 'pogum in neposrednost' pri uveljavljanju ničnostne tolerance za tak zločin. Kardinal Bergoglio v knjigi pogosto poudarja pomen svobodne volje ter nasprotuje vsaki obliki klerikalizma in fundamentalizma. 'Duhovnik, ki je samo šef, osiromaši tiste, ki iščejo Boga,' pravi. Mlade lahko takšna stroga religioznost, ki pravi 'stori to, stori ono', voditi v slabo pripravljenost na življenje, nesposobnost za ravnanje v krizi ter ob slabostih drugih. Posledica tega pa je, da jim preprečuje, da bi spoznali in razumeli Božje usmiljenje.

O evtanaziji papež, ko je bil še kardinal v Buenos Airesu, pravi, da starejši niso deležni skrbi, kakršne bi morali biti, ampak ravnajo z njimi kakor z odpadnim materialom. Ko govori o splavu, pa kardinal Bergoglio pusti vero ob strani, da poudari, da je po znanosti genski zapis osebe navzoč že v trenutku spočetja in ga že naredi za človeka. 'Splav je uboj nekoga, ki se ne more braniti,' reče preprosto. Nadalje z rabinom Skorkom obravnava vprašanje istospolne 'poroke', ki jo označi za 'protivrednotno' in 'antropološko nazadovanje'. Slabi ustanovo zakonske zveze, ki obstaja že tisočletja. Vendar pa kardinal znova poudari pomembnost svobodne volje, kar vključuje tudi svobodo za greh. 'Če je Bog pri stvarjenju tvegal, da nas je naredil svobodne, kdo sem jaz, da bi se v to vmešaval?', se vpraša. Pravi, da mora človek jasno govoriti o vrednotah, mejah, zapovedih, duhovno in pastoralno nadlegovanje pa po njegovih besedah ni dovoljeno.

V knjigi pogovor z judovskim rabinom kardinal Bergoglio spregovori tudi o ponižnosti, samozadostnosti, politiki in medijih. Zapiše tudi svoje mnenje o kapitalizmu in komunizmu. Pravi, da ima kapitalizem 'lastno duhovno izprijenost, ko kroti religijo, da ga ne bi preveč motila, ter ji tako daje 'neko presežnost, vendar le prav malo'. Duhovna sprevrženost komunizma pa je zavračanje presežnega, ker je prepričan, da 'človeka hromi' in mu ne dopušča, da bi napredoval. Kar zadeva skrb za reveže kardinal razlikuje med pristnimi deli ljubezni in 'dejavnostmi, ki pomirjajo družbeno vest, ki so opravljene zato, da se 'človek počuti dobro glede sebe'. Ljubezen pa, pravi, 'zahteva, da gre človek iz sebe, da se resnično daje drugim'. Velika nevarnost pri pomoči revnim je, da bi zapadli drži 'zaščitniške očetovske skrbi', ki jim ne dovoli, da bi rasli.

Zatem papež Frančišek pravi, da je bistvenega pomena evangelizacija, ne pa prozelitizem. Pri veri gre po njegovih besedah za privlačnost s pričevanjem. Sicer pa v knjigi najdemo tudi razpravljanje o znanosti, globalizaciji, ločitvi, vzgoji, holokavstu in ženi. Pogovori o vsaki temi so povečini kratki, zgolj dajejo okus o papeževih mislih, toda ker tako malo vemo o novem svetem očetu, so tudi najkrajši odlomki dobrodošlo branje.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/142/aktualno/10649/  
 

Sveti oče pozval k družinski molitvi rožnega venca (Vir: Družina)

Papež Frančišek je ob začetku Marijinega meseca maja prvič javno molil rožni venec. V rimski baziliki Marije Snežne je na prvo majsko soboto to lepo molitev molil skupaj s predstavniki katoliških bratovščin iz Italije in drugih evropskih držav. V svojem nagovoru je Frančišek izrekel obžalovanje zaradi naraščajoče nepredanosti obveznostim v življenjsko pomembnih vprašanjih. »Smo žrtve nagnjenosti, ki nas vodi v nepredanost«, je dejal papež. V današnjem času se je težko v polnosti predati nekemu cilju. Vzrok za to je pogosto skrb, da bomo storili napačen korak na svoji poti in tako nase naložili breme krivde.

Božja Mati Marija pa bi lahko ljudem pomagala, da se zoperstavijo življenjskim težavam in jim pogumno kljubujejo. Kot 'dobra mamica' vernikom daje svobodo, da sami sprejemajo končne odločitve, je prepričan papež Frančišek. Marija nas uči, naj bomo odprti za življenje in naj drugim življenje podarjamo z veseljem in s pogumom.

Minuli petek pa je Frančišek v sporočilu na socialnem omrežju Twitter družine pozval tudi k skupni molitvi rožnega venca. »Lepo bi bilo, če bi družine v Marijinem mesecu maju skupaj molile rožni venec. Kajti molitev utrjuje družinsko življenje«, zagotavlja papež. V sobotnem 'tvitu' pa je sveti oče pozval, naj se obrnemo k Mariji, da bi v vsakodnevnem življenju okrepili svojo vero. Mesec maj je v bogoslužnem koledarju posvečen Božji Materi, rožni venec pa je po izročilu najbolj doživeta Marijina molitev.

Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/D90510C5849EB6C3C1257B6300417580?OpenDocument
 

Jure Sešek, Šmarnice za otroke: Živa Cerkev (Vir: Radio Ognjišče)

Kako se je rodila ideja za Živo cerkev?
Prišlo je povabilo za pisanje šmarnic v Letu vere. Tuhtal sem in se spraševal, če imam morda v sebi kakšno zgodbo na to temo. Zazrl sem se v svoje in druge otroke, pozorno opazoval kako se obnašajo pri maši, kaj počnejo, kaj gledajo … Tako je nastal ministrant Peter, ki ga med mašo s križa nagovori Kristus, preko pogovora pa se mu odprejo oči tudi za vse ostale kipe in podobe v cerkvi.

Se ti zdi, da stare podobe, ki domujejo v naših cerkvah, imajo kaj povedati danes mladim?
Brez skrbi! Če drugega ne, izražajo svojo žalost, ker se zanje pogosto bolj zanima muzejsko društvo, kot verniki, ki obiskujejo cerkev. Prepričan sem, da želijo komunicirati z nami, le mi nimamo ušes za poslušanje. Svetniki so živi, pri Bogu so!

Skušal sem slediti Petru in prisluhniti svetnikom, ki so najprej spregovorili meni, potem še njemu. Oziral sem se po podobah v naši domači cerkvi. Šmarnice sem posvetil svojemu očetu, ki je ljubil Cerkev. Z malo in veliko začetnico. Spoznali bomo tudi nekaj „neznanih“ svetnikov. Prav je, da se zavemo, da nimamo le evangelistov in največjih, najbolj znanih svetnikov. Zavetnika naše cerkve sta denimo sv. Inginuin in Albuin. V sebi imata veliko več od zahtevne izgovorjave, ki ju krasi na zunaj.

Gregor, kakšni so tvoji spomini na šmarnice, ko si bil Petrovih let?
Na maj in šmarnice imam čudovite spomine! To so bili večeri, ko je bila cerkev polna otrok. V moji mladosti je bilo v naši cerkvi pri šmarnicah sto otrok, danes pa kakih deset … Spomnim se žigov, ki smo jih dobivali, nagrad, ki so prišle na koncu, druženja in vsebine, ki so jo prinašale šmarnične zgodbe. Ko danes vidim, da cerkve v maju niso pretirano obiskane, me boli pri srcu. Hkrati razumem, da so časi drugačni, otroci imajo ogromno obveznosti … Težje si je vzeti čas in biti šmarničar.

Spomnim se svetniških zgodb, ki jih je prinašala vsebina šmarnic. Dobro vem, da smo poslušali o življenju Don Boska, Janeza Vianeja, Pija X. in tako naprej. Morda so tudi zato svetniki središče mojih zgodb. Čutim jih kot prijatelje, kot ljudi, ki mi hočejo nekaj povedati. Bolj me nagovarja tisto kar so svetniki preživeli, kot pa kar so zapisali.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/141/utrip/10621/  
 

Tone Gorjup, S. Julie Brcar in „schönstattsko gibanje“ (Vir: Radio Ognjišče)

Smo v mesecu maju, ki je posvečen Nebeški Materi Mariji. Z njo je povezano tudi tako imenovano „schönstattsko gibanje“, ki ga pri nas poznamo le bežno, ponekod po svetu pa že stoletje povezuje Marijine častilce in pomaga pri prenovi krajevnih Cerkva. Razširjeno je zlasti med laiki. Njegov začetnik je nemški redovnik p. Jože Kentenich. Tej skupnosti pripada tudi avstralska Slovenka, sestra Julie Brcar, ki je spregovorila o tem gibanju, duhovnem poklicu, delu z mladimi, pa tudi svojih slovenskih koreninah.

Sestra Julie Brcar je bila rojena v slovenski družini v Sydneyu v Avstraliji. Oče je doma iz Šentruperta na Dolenjskem, mama pa blizu Ilirske Bistrice. Bila je del skupnosti, ki se zbira v verskem in kulturnem središču Sv. Rafaela v Marrylandsu. Študirala je ekonomijo, s poudarkom na marketingu. Šest let je bila zaposlena in v tem času pomagal pri postavitvi trgovske hiše Harvey Norman v Ljubljani in s tem prve v Evropi. Večkrat se je udeležila svetovnega dneva mladih in romala v Sveto deželo. Ob tem je spoznala, da je služba, ki jo je opravljala, ni vse. Posvetila se je Mariji in se pozneje kot redovna sestra pridružila „schönstattskemu gibanju“. Po noviciatu v Nemčiji, se je novembra 2009 vrnila v Avstralijo in zdaj živi v skupnosti na Mt Schoenstatt v Mulgoi pri Sydneyu. Posveča se mladostnikom in mladim družinam.

Schönstatt je mednarodno gibanje, ki ga je leta 1914 začel nemški p. Jožef Kentenich. Zanj poteka postopek razglasitve za blaženega, zato ga najdemo tudi v Letu svetnikov, ki je leta 2001 izšel pri Mohorjevi družbi Celje. Tam zvemo, da je v prvih mesecih prve svetovne vojne pri kapelici v kraju Schönstatt začel zbirati mlade. Po koncu vojne se je duhovno gibanje, ki ga je začel, hitro širilo. Nov zagon je dobilo po letu 1945, ko je po več letih koncentracijskega taborišča Dachau, nadaljeval s svojim delom. V letu 1952 je cerkvena oblast prepovedala njegovo delovanje, leta 1965 pa ga je rehabilitirala. P. Jožef Kentenich je nadaljeval s svojim delom in iz kraja, kjer se je gibanje začelo, vodil apostolat v razkristjanjenem svetu, vlival ljudem zaupanje v božjo previdnost in jih navajal k praktičnemu vsakodnevnemu krščanskemu življenju, ki naj bo v povezavi z Marijo tudi apostolsko. S. Julie Brcar je povedala, da je cilj vsakega, ki pripada „schönstattskemu gibanju“, da bi postal kot Marija, drugi Kristus. Pri tem ni pomembno ali sem redovnica, mati, duhovnik, fant ali dekle: truditi se moram, da v svojem stanu postanem „majhna“ Marija. Marija ni samo mati, ampak tudi učiteljica, ki nas oblikuje, da bi postali kot ona - nenavezani na greh in v ljubezni povsem predani Bogu. Ona nas uči, kako naj vstopamo v odnos z Očetom, Sinom in Svetim Duhom.

S. Julie Brcar o mladih
Zdi se mi, da našim mladi danes ni lahko; marsikaj so pripravljeni sprejeti v svoj vrednostni sistem, na žalost pa ne dobijo pravega zgleda. Izobrazba in vzgoja, ki jo pridobijo, sta preveč površni, da bi se lahko oblikovali v zrele osebnosti ali v praktične kristjane. Prav tako niso poučeni, kako uporabljati nove medije, nove tehnološke pripomočke ... Na žalost postanejo odvisni od stvari kot so facebook, internet, pornografija ... Vse to so pereče teme v naši družbi.

Poklicani smo, da vstopamo v odnose z drugimi ... Po tem se razlikujemo od živali, od rastlin, od vsega ustvarjenega ... Poleg tega smo kot kristjani poklicani, da živimo v povezanosti z Bogom. Tehnološki pripomočki in moderna družba nasploh nas od tega odvračata. Pomembno je, da se mladi tega zavedo ... Veliko mladih vzpostavlja stike z drugimi preko SMS-a in se pogovarja preko facebooka, imajo pa velike težave, če se želijo odkrito pogovarjati z drugim iz oči v oči. Mislim tudi, da imajo mladi običajno željo, da bi se ustavili, da bi se za nekaj trenutkov ustavili v tihoti, da bi prisluhnili Bogu - temu, kar je globoko v njihovih srcih in dušah. Dejstvo je, da živimo v svetu naglice in hrupa. Težko si je vzeti čas za odmik od tega, da bi resnično pogledali v vase, v dušo in srce in se vprašali „kdo pravzaprav sem?“ In ko pogledamo vase, se pogosto zgodi, da vidimo marsikaj, kar ni idealno. Tam je veliko napak in slabosti. Dobro je, če to vidimo, če imamo zaupanje v Boga, da nas lahko ozdravi in nam odpusti.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/141/utrip/10646/  
 

Prva knjiga v slovenščini o sedanjem papežu z naslovom Papež Frančišek, njegovo življenje in izzivi (Vir: Katoliška cerkev)

Pred izidom je prva knjiga v slovenščini o sedanjem papežu z naslovom Papež Frančišek, njegovo življenje in izzivi avtorja Saveria Gaete. Vsebuje življenjepis papeža Frančiška, misli iz del kardinala Jorgeja Maria Bergoglia o molitvi, duhovništvu, ženah, služenju, katolištvu, neveri …, opis okoliščin odstopa papeža Benedikta XVI. ter nekaj izzivov za Cerkev našega časa, s katerimi se bo moral spoprijeti papež Frančišek. Publikaciji je dodano poglavje z naslovom Papež Frančišek in Slovenci ter priloga z dokumentarnimi fotografijami iz življenja papeža od otroštva do danes. Avtor izdaje je italijanski časnikar Saverio Gaeta. Pri Ognjišču so izpod njegovega peresa izdali knjigo Na nebeškem pragu – p. Pij iz Pietrelcine.
Knjiga bo izšla v sredo, 8. maja 2013. Do izida so za zainteresirane pripravili 20 % popust. Dodatne informacije dobite na sedežu Ognjišča na Trgu Brolo 11 v Kopru po tel. št. 05/611– 72–20 oz. v poslovalnicah v Kopru, Ljubljani ali Kranju. Glej tudi predstavitev na spletu.

Odlomek iz knjige, ki govori o tem, kako se je Jorge Mario Bergoglio odločil, da postane duhovnik
Po končanem šolanju za kemijskega tehnika je (Jorge Bergoglio) še nekaj let delal v laboratoriju za analizo živil. Pri dvajsetih letih je nenadoma zbolel za zelo hudo pljučnico. Visoka vročina, trije dnevi med življenjem in smrtjo, nemočni zdravniki, nato operacija, da so odstranili zgornji del desnega krila pljuč. Potrebne so bile boleče terapije, da se je stanje spet normaliziralo. V tem težavnem času, med tolikimi priložnostnimi besedami je bila redovnica, ki ga je pred leti pripravljala na prvo sveto obhajilo, edina, ki mu je pomagala razumeti smisel vsega tega trpljenja: »Podoben si Jezusu.« Kot nalašč je bilo redovnici ime Dolores Tortolo. In pozneje je napovedala sosestram: »Ta se bo vzpel še zelo visoko.«

Kmalu po bolezni je sledila odločitev, da vstopi v škofijsko semenišče Villa Devoto v Buenos Airesu. Še nekaj mesecev in 11. marca 1958 je prestopil v noviciat Družbe Jezusove. Družina je sprejela njegovo odločitev z različnimi občutki. Oče je bil zadovoljen, mama precej manj in je še dolgo pogrešala njegovo vsakdanjo bližino. Najbolj srečna je bila stara mati, ki je vzkliknila: »Lepo, če te Bog kliče, naj te blagoslavlja,« nato pa je z zdravo treznostjo dodala: »Vseeno pa ne pozabi, da so vrata naše hiše vedno odprta in da ti ne bo nihče ničesar očital, če si premisliš.«

Več na: http://katoliska-cerkev.si/prva-knjiga-v-slovenscini-o-sedanjem-papezu-z-naslovom-papez-francisek-njegovo-zivljenje-in-izzivi

MOLITEV

Moja ljuba
in nežna mati Marija,
drži nad menoj
svojo sveto roko,
varuj moj razum, srce in čute,
da ne bi nikoli naredil greha.
Posveti moje misli,
ljubezen, besede in dejanja,
da bi lahko ugajal tebi,
tvojemu sinu Jezusu in mojemu Bogu
ter prispel v nebesa s teboj.
Marija, približaj mi sveti blagoslov:
Očeta in Sina
in Svetega Duha.
Amen.

7. velikonočna nedelja


12. maj 2013
Jn 17, 20-26


A ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bodo vsi êno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama êno, da bo svet veroval, da si me poslal ti. In jaz sem jih dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo êno, kakor sva midva êno. Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma êno, tako bo svet spoznal, da si me poslal ti in da sem jih ljubil, kakor si ti mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal; in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih.«

Besede vere za vsakogar


… odpuščanje grehov …
Bog nam želi podeliti svojo milost


Bog nam želi odpustiti grehe. Želi nam podeliti svojo milost. Odpustiti je za ljudi nekaj zelo težkega. Da bi bili zmožni odpuščanja, potrebujemo izkušnjo, kako Bog odpušča in osvobaja. Greh označuje zavestna in uresničena dejanja, ki človeka ločujejo od Boga. Označujejo človekovo zavrnitev življenja po evangeliju. Sveti Pavel pravi: »Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem« (Rim 7,19). Kristjani verujemo, da Bog ljubi brezpogojno, da neprenehoma čaka, da se vrnemo k njemu. Greh je za kristjane seme smrti, označuje pot, ki je nasprotna tisti, na katero človeka vabi njegov Stvarnik.

Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo še bolj kot v preteklosti, pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Aktualna gradiva

Aktualno

Korak naprej 2, gradiva

 Velikonočni čas

Druga aktualna gradiva
Video gradiva Gradiva za delo v ŽPS
Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si!

Papež birmancem: Ostanite trdni v veri NOVO!

Šmarnice za odrasle (zvočni posnetek): Obrazi vere
NOVO!

Šmarnice za otroke (zvočni posnetek): Živa cerkev NOVO!

Sveta spoved NOVO!
Vabimo vas...

Izobraževanje voditeljev komisij za oznanjevanje, bogoslužje in diakonijo v ŽPS za pastoralno načrtovanje

Obveščamo vas, da bo izobraževanje voditeljev komisij za oznanjevanje, bogoslužje in diakonijo v ŽPS za pastoralno načrtovanje, v soboto, 8. junija, od 9.00 do 14.00, v prostorih župnije Ljubljana Koseze, Podutiška 20, Ljubljana.



Romanje relikvij sv. Janeza Boska pod geslom Svetnik med nami (Vir: Katoliška cerkev)

V Cerkvi na Slovenskem so od srede, 1. do petka, 17. maja 2013, na obisku relikvije sv. Janeza Boska (1815–1888), ustanovitelja salezijancev. Romanje relikvij poteka pod geslom Svetnik med nami. V obdobju do praznovanja 200. obletnice svetnikovega rojstva, ki jo bodo obeležili 16. avgusta 2015, bodo relikvije obiskale 5 celin oziroma 130 držav,v katerih je navzoča salezijanska karizma.

Predvideni kraji, v katerih se bodo ustavile relikvije:
Ankaran, Bled, Brezje, Boštanj, Celje, Cerknica, Ig, Kurešček, Ljubljana – Kodeljevo, Ljubljana – Marijino oznanjenje, Ljubljana – Sv. Jakob, Ljubljana – Sv. Nikolaj, Ljubljana – Rakovnik, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto – Šmihel, Opčine, Ptuj – Sv. Peter in Pavel, Radlje ob Dravi, Sevnica, Šentrupert, Trstenik, Veržej in Želimlje. Dodatne informacije oz. podrobnejši program obiska relikvij v posameznih župnijah bo na voljo na sedežu salezijanske inšpektorije na Rakovniški ulici 6 v Ljubljani, po tel. št. 01/427–30–39 ali po e-pošti na naslovu: sdb.slo@donbosko.si oz. na priloženi spletni povezavi.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/romanje-relikvij-sv-janeza-boska-pod-geslom-svetnik-med-nami


20-letni koncert zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava (Vir: Katoliška cerkev)

Vljudno vabljeni na 20. letni koncert zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava, ki bo 12. maja 2013, ob 18.00 v Cankarjevem domu. Rezervacija in prodaja vstopnic: Vstopnice po enotni ceni bo mogoče rezervirati med 6. in 10. majem 2013 med 12.00 in 13.00 uro po tel. št. 01 58-22-245 asli na GSM 031/708-313. Vstopnice za koncert lahko prevzamete v atriju pred cerkvijo od torka, 7. maja, do petka, 10. maja 2013 od 7.00 do 8.00, od 10.10 do 11.00 in od 14.15 do 15.00 ali na dan koncerta, 12. 5. 2013, uro pred njegovim začetkom v preddverju Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Veselite se z nami dvajsetletne rasti in ustvarjanja!

Več na: http://katoliska-cerkev.si/20-letni-koncert-zborov-in-orkestra-zavoda-sv-stanislava
 

Razstava o Božjem služabniku Antonu Vovku (Vir: Katoliška cerkev)

Ob 50. obletnici smrti Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka so v ponedeljek, 6. maja 2013, ob 20.00 v razstavni dvorani bazilike Marije Pomagaj na Brezjah odprli priložnostno razstavo. Na Brezjah bo razstava gostovala do četrtka, 6. junija 2013.

Razstava bo med 10. in 20. junijem 2013, gostovala na Breznici, med 26. junijem in 10. julijem 2013, v kapeli Teološke fakultete v Ljubljani, jeseni pa še v Stični, Tržiču, Metliki, Novem mesti in Trebnjem.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/razstava-o-bozjem-sluzabniku-antonu-vovku

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







Sent to urad.za.laike.lj@rkc.si — why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp