E-novice ŽPS


Št. 29 (9.9.2014), leto 2014

»Kot Marija, dopustimo, naj Bog hodi z nami« (Vir: druzina.si)

Poglejmo Marijino zgodbo in se vprašajmo, ali Bogu dopuščamo, da hodi z nami, je papež Frančišek dejal v nagovoru na včerajšnji praznik Marijinega rojstva. Bogoslužje je že zjutraj obhajal v kapeli Doma sv. Marte, v nagovoru pa izpostavil, da je Bog v velikih stvareh, prav tako pa tudi v malih, in ima potrpljenje, da hodi z nami, četudi smo grešniki.

Sveti oče je spregovoril o stvarjenju in opozoril, da pri branju Geneze lahko mislimo, kako je bil Bog nekakšen čarovnik in je stvari naredil s čarobno paličico. To seveda ni res. Bog je ustvaril stvari in vsaki dal notranje zakone, da bi se lahko razvijale in dospele do polnosti. Gospod je stvarem vesolja dal samostojnost, ne pa neodvisnosti, »kajti Bog ni čarovnik, Bog je stvarnik«. Človeku je podelil svobodo in ga naredil odgovornega za stvarstvo, tudi zato, da bi mu gospodoval, ga razvijal in tako prispel do polnosti časov. Polnost časov, prihod Božjega Sina, je imel Bog posebej v srcu. Kajti nas vse je vnaprej določil, da bi bili podobni njegovemu Sinu.

Po papeževih besedah je to pot človeštva oz. pot človeka. Bog je želel, da bi bili kot njegov Sin in da bi bil njegov Sin kakor mi. Bog hodi s pravičnimi in grešniki, hodi z vsemi, da bi človek prispel do dokončnega srečanja z Njim.

»Gospod, ki hodi z nami, je Gospod potrpežljivosti«, je v nagovoru zatrdil sveti oče. »Bog hodi z nami, saj želi, da bi postali podobni njegovemu Sinu. In odtlej, ko nam je s stvarjenjem dal svobodo, ne pa neodvisnosti, še vedno hodi z nami.«

Tako torej prispemo do Marije. Marijino rojstvo pomeni predsobo te zgodovine, papež pa nas poziva, naj se vprašamo, kako mi hodimo skozi svojo zgodovino. Ali dopuščamo, da Bog hodi z nami? Dopuščamo, da nas boža, nam pomaga, nam odpušča, nas vodi naprej, da bi prispeli v srečanje z Jezusom Kristusom? To bo namreč konec naše poti: srečanje z Gospodom.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBkot-marija-dopustimo-naj-bog-hodi-z-nami%C2%AB
 

Obisk papeža Frančiška v Redipuglii v organizaciji vojaške škofije italijanske vojske (Vir: katoliska-cerkev.si)
 
Sveti oče Frančišek ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne prihaja na kraje nekdanje Soške fronte. Tu so umirali italijanski in vojaki nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva: Poljaki, Čehi, Slovanki, Madžari, Hrvatje, Bošnjaki in seveda Slovenci ter pripadniki mnogih drugih narodov. Samo na Soški fronti je padlo okrog en milijon vojakov. V vsej I. svetovni vojni je življenje izgubilo 10 milijonov vojakov in civilistov, vanjo pa je bilo vključenih kar 21 držav.

Z željo, da se priklonimo vsem padlim vojakom v I. svetovni vojni na vseh straneh in molimo za mir, sveti oče v organizaciji italijanske vojaške škofije prihaja v Redipuljo (Redipuglia), kjer bo najprej obiskal pokopališče avstro-ogrskih vojakov v Foljanu in tam molil, nato pa še italijansko vojaško pokopališče v Redipulji, kjer bo daroval sveto mašo za padle vojake in mir.

Italijanski vojaški škof je posebej povabil vojaške škofe in vikarje vseh narodov, katerih predniki so se bojevali na Soški fronti. Iz Slovenije je povabljen vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut, ki se bo svete maše udeležil z vsemi vojaškimi duhovniki.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/obisk-papeza-franciska-v-redipuglii-v-organizaciji-vojaske-skofije-italijanske-vojske


Katja Cingerle, Slovensko-hrvaško srečanje v Ludbregu (Vir: druzina.si)

V soboto, 6. septembra, je bilo v Ludbregu, v znamenitem romarskem središču Predragocene Jezusove Krvi, blizu Varaždina, že peto slovensko hrvaško srečanje. Zbralo se je več deset tisoč romarjev, ki so se udeležili procesije z relikvijami in mašo na prostem, na koncu pa so obnovili posvetitev Jezusovemu srcu in zapeli zahvalno pesem. Srečanje je potekalo pod sloganom Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi krvi oziroma Skupna vera nas, kljub razlikam, povezuje v eno družino. Najprej je vernike nagovoril zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić, ki se je zahvalil župniku Josipu Đurkanu in organizatorjem srečanja. "Ni nam zapuščen samo otipljiv simbol, ki ga tukaj varujejo več stoletij, ampak v prvi vrsti simbol žive vere, ki več stoletij živi v ljudeh, v naši krvi, v našem telesu, v našima narodoma, v hrvaškem in slovenskem." V Ludbregu se je namreč leta 1411 med mašo vino spremenilo v kri.

"Povezujejo nas močne vezi vere, pa tudi globoke vezi naše pripadnosti družini slovanskih narodov, globoke vezi naše slovanske kulture in vrednote našega dragocenega duhovnega in narodnega izročila," je v pridigi, v kateri sta se prepletali slovenščina in hrvaščina, poudaril celjski škof Stanislav Lipovšek.

Celjski škof je omenil nekaj ljudi, ki so v preteklosti povezovali naroda: blažene Drinske mučenke, med katerimi sta bili dve Slovenki, kandidata za blaženega, Velenjčana p. Vendelina Vošnjaka, prvega provinciala nove hrvaške frančiškanske province, v Štanjelu rojenega in v Zagrebu umrlega duhovnika Antona Mahniča, škofa na Krku, za katerega že poteka postopek beatifikacije ter Josipa Srebrniča iz Solkana, ki je tudi bil 40 let škof Krku. "V Sloveniji, in še posebej v mariborski metropoliji, pa ne bomo nikoli pozabili izredna znamenja bratske povezanosti, sočutja in dobrote, ki so je bili deležni naši duhovniki in redovniki, ki so jih Nemci leta 1941 izgnali iz njihovih župnij in jih okrog 350 pripeljali v Zagreb in v Slavonko Požego. Tukaj se je zanje posebej zavzel takratni zagrebški nadškof, pozneje kardinal Alojzije Stepinac, ki je s svojimi sodelavci poskrbel, da so bili duhovniki –begunci – bratsko sprejeti. Bili so z vsem preskrbljeni in razmeščeni po različnih župnijah zagrebške nadškofije, kjer so pomagali v dušnem pastirstvu, lepo preživeli vojna leta in se po vojni vrnili na svoje domače župnije," je s hvaležnostjo dejal škof in pojasnil, da mu je o tem pripovedoval domači župnik, g. Martin Lupše. Nato je nadaljeval: "Cerkev v Sloveniji, posebej v mariborski metropoliji, bo vedno hvaležna Cerkvi na Hrvaškem, da ste nam pomagali pri vzgoji in izobraževanju semeniščnikov in bogoslovcev, posebno ko ste sprejemali semeniščnike v Pazinu, v Zadru in na Visoki bogoslovni šoli v Đakovem."

Vezi med slovenskimi in hrvaškimi verniki je toliko, da jih v eni pridigi ni mogoče našteti vseh. Škof Lipovšek je omenil še hrvaško dominikansko provinco s samostanom in dvema župnijama - v Žalcu in Petrovčah.

Po slovesni procesiji z predragoceno Kristusovo krvjo je bila maša. Daroval jo je zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić, pridružili pa so se mu še slovenski škofje celjski Stanislav Lipovšek, novomeški Andrej Glavan, murskosoboški Peter Štumpf, koprski Jurij Bizjak in koprski upokojeni škof Metod Pirih, varaždinski škof Josip Mrzljak ter več deset hrvaških škofov. Molitev in bogoslužje sta bila v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri maši pa je zapel tudi mešani cerkveni pevski zbor iz Odrancev. Kot je povedal škof Lipovšek, je pobuda, da bi se slovenski in hrvaški kristjani vsako drugo leto srečevali, "na skupnih romanjih ter utrjevali naša vero, medsebojno povezanost in bratsko sodelovanje", med pripravo na Srednjeevropski katoliški dan v Mariazellu v Avstriji. Prvo srečanje je bilo leta 2003 v Mariji Bistrici, nato leta 2005 na Brezjah, čez dve leti na Trsatu, leta 2011 na Ptujski gori, 6. septembra 2014 pa v svetišču Predragocene Krvi Kristusove v Ludbregu.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/slovensko-hrvasko-srecanje-v-ludbregu2014
 

Preko 5000 mladih in njihovih mentorjev iz šol in vrtcev je letos preteklo dodatnih 33.675 km za podnebno solidarnost (Vir: katoliska-cerkev.si)

Tek podnebne solidarnosti 2014
Na Slovenski karitas smo na željo številnih učiteljev in vzgojiteljev tudi v šolskem letu 2014/15, slovenske vrtce in šole ponovno povabili k izvedbi »Teka podnebne solidarnosti« preko katerega s pretečenimi kilometri gradimo kroge solidarnosti okoli našega planeta že od leta 2011 dalje. V 64 slovenskih vrtcih in šolah, ki so se tokrat odzvali našemu vabilu, so ob pomoči 182 mentorjev najprej potekale delavnice ozaveščanja o problematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki ter o naši globalni soodvisnosti in odgovornosti v povezavi s to problematiko.

4.891 mladih ter 725 učiteljev, vzgojiteljev in sorodnikov mladih je nato na podlagi izvedenih delavnic preteklo 33.764,6 km v znamenje solidarnosti do ljudi v državah v razvoju, še posebej v Afriki, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo, čeprav so sami s svojim načinom življenja najmanj prispevali k le-tem in čutijo hude posledice pri zagotavljanju osnovnih potrebščin kot sta pitna voda in hrane ter na svojem zdravju. Ob tem si je vsak izbral svoj osebni namen, komu bo namenil svoj trud in pretečene kilometre. Več utrinkov s teka si lahko ogledate v spletni razstavi:
 http://www.karitas.si/mednarodna-pomoc/podnebne-spremembe1/tek-podnebne-solidarnosti/os-ss-in-vrtci-20132014/.

Z izvedbo »Teka podnebne solidarnosti« smo po šolah in na javnih dogodkih začeli v letu 2011 v okviru mednarodnega projekta ozaveščanja »V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju s poudarkom na podsaharski Afriki« (več o projektu na http://www.karitas.si/mednarodna-pomoc/podnebne-spremembe1/). V 4-ih letih nam je v znamenje solidarnosti skupaj uspelo preteči že neverjetnih 152.479,48 km. Krog solidarnosti okoli planeta Zemlje je tako sklenjen že skoraj četrtič, saj smo v znamenje solidarnosti pretekli že 3,8 dolžin ekvatorja (obseg ekvatorja meri 40.075 km).

Nekaj misli sodelujočih mladih iz šol v tem letu v povezavi z njihovim osebnim namenom teka: »Tečem, da bi imeli vsi otroci v Afriki dovolj hrane in da bi lahko živeli tako kot mi.« »Tečem v solidarnosti z otroci, ki živijo v pomanjkanju pitne vode.« »Na naši šoli smo tekli za dečka Nangira iz Kenije, za ljudi v Afriki, za koze, za čisto naravo ...«

Da pa bi bila solidarnost do našega planeta in vseh prebivalcev, ki živimo na njem konkretna, so se mladi v okviru teka odločili tudi, kaj bodo delali v vsakdanjem življenju, da bo naše okolje in tudi zrak okoli nas čistejši.

Tudi v tem šolskem letu (2014/15) bomo nadaljevali s to aktivnostjo po šolah in vrtcih, še posebej v letu 2015, ko bo potekalo Evropsko leto za razvoj. V tem letu se zaključi obdobje izvajanja razvojnih ciljev tisočletja in bo pripravljen nov mednarodni razvojni program z namenom zmanjševanja globalne revščine in uresničevanja trajnostnega razvoja.

Imre Jerebic
generalni tajnik Slovenske karitas

Več na: http://katoliska-cerkev.si/preko-5000-mladih-in-njihovih-mentorjev-iz-sol-in-vrtcev-je-letos-preteklo-dodatnih-33675-km-za-podnebno-solidarnost
 
 
AS, Radio Vatikan, V Burundiju življenje izgubile tri misijonarke (Vir: radio.ognjisce.si)

Papež Frančišek je izrazil globoko žalost ob smrti treh italijanskih redovnic, misijonark v Burundiju. Gre za Olgo Raschietti, Lucio Pulici in Bernardetto Boggian.

Bile so ubite med ropom v njihovem samostanu na misijonu v burundijskem glavnem mestu Bujumbura. V dveh sožalnih telegramih, ki ju je podpisal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, je zapisano, da je papeža tragična smrt treh redovnic globoko pretresla. Pri tem želi, da bi "prelita kri postala seme upanja za gradnjo pristnega bratstva med narodi".
Papež Frančišek zagotavlja tudi molitev za "velikodušne pričevalke evangelija" in izraža svojo bližino kongregaciji treh sester, njihovim svojcem ter celotni skupnosti vernikov v Burundiju.

Vir: Radio Vatikan

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/158/svet/14747/ 
 

 

Katja Cingerle, Kongres fundacije Renovabis o medijih (Vir: druzina.si)

Od 3. do 5. septembra je bil v Freisingu 18. mednarodni kongres fundacije Renovabis. Letošnja tema je bila Cerkev-mediji-javno mnenje. Udeležilo se ga je več kot 350 predstvnikov skoraj vseh držav srednje in vzhodne Evrope, med njimi je bilo poleg novinarjev veliko duhovnikov, škofov in laikov. Zaradi visokega števila udeležencev z vzhodne Evrope, je bila vsak dan sveta maša tudi v vzhodni liturgiji.

Udeleženci so razpravljali o odnosu med (katoliškimi) mediiji in Cerkvijo – njihov prispevek, vlogo v družbi, sodelovanje s cerkvenimi avtoritetami, vlogo novih medijev … Predstavili so tudi delo katoliških medijev v mednarodnem kontekstu, njihove koristi in težave v Nemčiji, Rusiji, na Poljskem in Litvi. Prvi dan srečanja so se pogovarjali o aktualni vlogi in možnostih dobrodelnih organizacij, Cerkve in medijev v Ukrajini. V konteksu situacije v tej državi so govorili tudi o vlogi katoliških medijev v konfliktnih razmerah, nevtralnosti poročanja, vlogi modernih medijev, delu s slikovnim materialnom ipd. Četrtkov večer je bil namenjen možnosti trga in ob tej priložnosti so nekateri udeleženci predstavili konkretne medijske projekte.

Podrobneje o razpravah na kongresu boste lahko prebrali 38. številki Družine.

Vir: Kathpress, fotografija: http://www.renovabis.de

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/kongres-fundacije-renovabis-o-medijih


 

MOLITEV
 

Marija, zemlje vse Gospa,

nebes kraljica slavljena,

rešilna zvezda sred morja,

deviška mati Jezusa.

Ob tvojem rojstvu veseli

vsa zemlja se in te slavi,

izbrana si izmed žena

iz roda kralja Davida.

Vzbrstela si kot lilija,

brezmadežno spočet si sad:

pripravljena, da nam rodiš

Gospoda, ki je Božji Sin.

Po tebi zemeljski je rod

dobil pravico do nebes,

dosegli spravo z Bogom smo,

mir odpuščanja Božjega.

Ko rojstva Božje Matere

vsa Cerkev zdaj se veseli,

slavimo Troedinega,

na vekomaj mu dajmo čast. Amen.
 

iz molitvene revije Magnifikat

24. nedelja med letom


14. september 2014
Mt 18,21-35
 

Odpuščanje pregreškov

Tedaj je k njemu stopil Peter in mu rekel: »Gospod, če moj brat greši zoper mene, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Prilika o neusmiljenem dolžniku

Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. In ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Služabnik pa je padel predenj in ga prosil: ‚Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‘ Gospod se je usmilil tega služabnika, ga oprostil in mu dolg odpustil. Komaj pa je ta hlapec odšel, je srečal enega svojih tovarišev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ‚Plačaj, kar si dolžan!‘ Ta pa je padel predenj in ga prosil: ‚Potrpi z menoj in vse ti povrnem.‘ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se nad tem razsrdili in so svojemu gospodu povedali, kaj se je primerilo. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ‚Hudobni služabnik, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega tovariša, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?‘ In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu.«

Besede vere za vsakogar


Henri Nouwen, Tu, kjer smo

Žalostno bi bilo misliti, da je sočutje dejstvo pozabe junaškega jaza.

V kolikor gre za nagib k solidarnosti, namesto k popularnosti, sočutje ne potrebuje junaških gest ali senzacionalnih preobratov. Življenje sočutja je pogosto skrito v banalnosti vsakdana. Kot življenje oseb, ki so za nas zgled sočutja kaže, da je usmeritev k ubogim predvsem praktična odločitev v vsakdanjemu življenju in preprostih gestah.

Vprašanje, ki je pomembno, ni vedeti, ali posnemamo mater Terezijo, ampak ali smo odprti za številna majhna trpljenja tistih, s katerimi delimo vsakdanje življenje. Ali preživljamo svoj čas z ljudmi, ki nam ne vzbujajo radovednosti? Ali pokažemo sočutje do tistih, katerih trpljenje ostaja skrito našim očem? Veliko je skritega trpljenja: trpljenja mladostnikov brez varnosti, trpljenje zakoncev, ki mislijo, da je njihove ljubezni konec, trpljenje bogatega šefa podjetja, ki misli, da je ljudem več za njegov denar kot zanj, trpljenje homoseksualcev, moških in žensk, ki se čutijo izločene iz svoje družine in od prijateljev, trpljenje vseh ljudi, ki nimajo razumevajočih prijateljev, niti zadovoljivega dela, mirnega doma, varne soseske, trpljenje milijonov ljudi, ki se čutijo sami in se sprašujejo, če je njihovo življenje kazen.

Ko na življenje gledamo od spodaj in ne od zgoraj, ali ko se povezujemo, vidimo trpljenje, in nas kjerkoli že smo, nagovarja klic sočutja.

Resnično sočutje se prične tu, kjer smo.


Vir: http://croire.com/Les-formations-Croire.com/Vie-spirituelle/10-jours-avec-Henri-Nouwen
Gradiva
 
Duhovnost

11. poglavje priročnika Na poti k izviru: Moja poklicanost in poslanstvo

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


Vas zanima? Oglejte si!
Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.


Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah
 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik


Pastoralni tečaj 2014: Laik - voditelj

Vabimo vas na pastoralni tečaj 2014, ki poteka na temo Laik ‒ voditelj. Namen letošnjega Pastoralnega tečaja je pomagati laiku pri iskanju in prepoznavanju svoje temeljne poklicanosti.

Tako kot mora duhovnik najprej utrjevati svojo poklicanost in utrjevati svojo identiteto, mora tudi laik slediti svoji krstni poklicanosti in prepoznavati poslanstvo, ki mu ga je Jezus zaupal v Cerkvi in svetu.

Glavni predavatelj prof. dr. Andrej Šegula bo v uvodnem predavanju podal nekaj teoloških poudarkov o poslanstvu in poklicanosti laika. Koreferenta Aleš Primc in dr. Bojan Doljak pa bosta v nadaljevanju poslanstvo laika v svetu in Cerkvi predstavila na podlagi svojih praktičnih izkušenj.

Pastoralni tečaj bo potekal v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu, v soboto, 4. oktobra 2014, od 9. do 13. ure (sledi skupno kosilo). Vabljeni ste člani ŽPS, drugi župnijski sodelavci in vsi, ki vas tematika zanima!

Obenem vas obveščamo, da bo naslednje usposabljanje predstavnikov ŽPS oz. župnije v pripravi na pastoralno načrtovanje v župniji potekalo v Zavodu sv. Stanislava (od 9.00 do 13.00) in sicer v dveh terminih. V soboto, 8. novembra, bo usposabljanje za udeležence iz dekanij 1. in 3. arhidiakonata (dekanije: Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Vič/Rakovnik, Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje); v soboto, 15. novembra, pa bo usposabljanje za udeležence iz dekanij 2. in 4. arhidiakonata (dekanije: Radovljica, Kranj, Šenčur, Tržič, Škofja Loka, Vrhnika, Cerknica, Ribnica, Grosuplje). Navedeno usposabljanje bo obenem nadomestilo dekanijska srečanja za člane ŽPS, ki običajno potekajo ob koncu meseca novembra, zato so k udeležbi vabljeni vsi člani ŽPS.

 

 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/









Email Marketing Powered by MailChimp