E-novice ŽPS


Št. 28 (2.9.2014), leto 2014

Nataša Ličen, Škofovi Zavodi z dvema novima pridobitvama - Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in vrtcem Dobrega pastirja (Vir: radio-ognjisce.si)

Novo šolsko leto so v novih prostorih začeli učenci in učenke Osnovne šole Alojzija Šuštarja, ki deluje v sklopu Zavoda Sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je s prvim septembrom svoja vrata odprl tudi vrtec Dobrega pastirja. Svečano odprtje novih prostorov je bilo na prvi šolski dan ob 9.30, blagoslovil pa jih je apostolski administrator ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan.

"Bog je velik in presega naše načrte"
Te besede je izrekel direktor Zavoda sv. Stanislava, ob nedavnem srečanju z novinarji in obiskovalci ob predstavitvi novih prostorov osnovne šole dr. Alojzija Štuštarja in vrtca Dobrega Pastirja,
dr. Roman Globokar: "Izredno smo veseli, da nam je uspelo dokončati dela do začetka novega šolskega leta, ko odpiramo vrata vrtca Dobrega Pastirja in preselili bomo delovanje Osnovne šole v nove prostore. Ko je bil škof Jamnik imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa je, predvsem na željo mnogih staršev, dal pobudo, da bi na tem prostoru ustanovili novo Osnovno šolo. Zavod je več generacijsko središče in številne napetosti, ki so morda znotraj različnih generacij, se v skupnem sobivanju in sožitju lahko sprostijo in uredijo. Vsega skupaj bo otrok na našem prostoru okrog 1300 do 1400. V primerjavi z Zavodom pred drugo svetovno vojno, ko je bilo tu največ 370 gojencev, je to seveda velika razlika. Hiša je v preteklosti doživela veliko hudega, trpljenja in po drugi strani tudi veliko veselja in mladostne ustvarjalnosti. Vse od svojih začetkov, ko se je tu leta 1905 začel pouk, in je ta škofijska klasična gimnazija tudi temeljnega pomena za oblikovanje slovenskega znanstvenega jezika in za oblikovanje slovenskih intelektualcev. Brez učbenikov, ki so bili napisani samo za to gimnazijo, ne bi bilo mogoče ustanoviti Slovenske Univerze in ne bi imeli dijaki drugih gimnazij po 1. sv. vojni možnosti za pouk v slovenskem jeziku. Po eni ustvarjalnost in po drugi strani trpljenje dvajsetega stoletja. Naše prepričanje je, da blagoslov, ki prihaja v našo hišo, prihaja tudi po trpljenju teh ljudi.
To trpljenje zdaj rojeva bogate sadove za mlajše generacije in lahko smo preteklim generacijam hvaležni, da lahko živimo v miru, na drugačen način in da si z vsemi močmi prizadevamo, da se kaj podobnega ne bi nikoli več ponovilo. Ta hiša, ki je doživela toliko trpljenja ima sedaj nalogo, narediti vse, da vzgoji mlade v odprte, razumevajoče, široke ljudi in hkrati seveda tudi v zavedne kristjane in državljane republike Slovenije. Smo eden od pomembnih dejavnikov slovenskega šolskega prostora."

Sedem "pravljičnih" let s srečnim koncem dokončane gradnje
Pouk je Osnovna šola dr. Alojzija Šuštarja začela že v šolskem letu 2008/2009, sprva v v starih prostorih Zavoda. Od prvih let pridobivanja soglasij in dovoljenj, od leta 2007, ko je takratni Gospodarski svet ljubljanske nadškofije pod takratnim vodstvom nadškofa Alojza Urana sprejelo sklep o gradnji nove šole in vrtca, do letos končanih gradbenih del je minilo sedem let. Brez vmesnih manjših zapletov pri tako velikih gradbenih načrtih skoraj ne gre. A morda pravljično število let, ki so minila od začetnih korakov do končne uresničitve, tudi nekaj pove in so dodatna simbolična privolitev k uspešnosti projekta ter nove zgodbe v vzgojno izobraževalnem procesu naše domovine. Na področju novogradnje so predhodno porušili štiri vojaške objekte, ki niso bili primerni za šolske dejavnosti. Po gradbenem dovoljenju s strani mestne občine Ljubljana, na začetku leta 2011, so podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih del s podjetjem Kovinar gradnje ST Jesenice, ki je gradilo po načrtu izbranega podjetja na arhitekturnem natečaju, biroja Ur. a.d iz Nove Gorice. Še isto leto so že blagoslovili prenovljeno kuhinjo in povezovalni del med staro in novo stavbo ter temeljni kamen nove stavbe. Spomladi leta 2013 so bila končana gradbena dela ter zgrajena solarna elektrarna na strehi. Po tehničnem prevzemu objekta pred dobrim mesecem dni, je 14. avgusta letos Upravna enota Ljubljana izdala uporabno dovoljenje in tako je pred nami svečano odprte na prvi letošnji šolski dan.

Moto šole: Šola tisočerih talentov
Osnovna šola Alojzija Šuštarja je edina zasebna katoliška osnovna šola v Sloveniji. Poleg obveznih predmetov, ki jih izvajajo vse javne šole, so na tej šoli še naslednji predmeti: spoznavanje vere na razredni stopnji, oziroma vera in kultura na predmetni stopnji, klasična kultura z latinščino ter praktikum. Na šoli si prizadevajo, da bi vsak otrok razvil svoje sposobnosti in darove, s katerimi je obdarjen, v največji možni meri. Vzgojni koncept je utemeljen na krščanstvu, uresničuje cilje, kot so vzgoja v poštene, strpne, odgovorne in solidarne državljane, predstavitev verskega življenja kot vrednote, seznanjanje učencev s krščansko vero, njeno tradicijo in vrednotami, vzgoja k spoštovanju drugače mislečih, vzgoja odgovornosti do naravnega okolja, predstavitev narave kot Božjega stvarstva in vključevanje slovenske in evropske kulturne tradicije v zavest lastne identitete.

Zdaj živijo zidovi, duša pa pride s prvim septembrom ...
... je dejala ravnateljica Osnovne šole dr. Alojzija Šuštarja pri današnji predstavitvi novih osnovno šolskih prostorov, dr. Marina Rugelj: "Veseli smo lepe, nove stavbe in to ob boku stare stavbe z bogato zgodovino. Dobrodošli vedno, kadarkoli vas zanese pot tod mimo. Vsako leto je zame prvi september poseben dan, šolarji leta štejemo drugače kot ostali. Novi začetki, izzivi in pričakovanja se za nas začnejo ne prvega januarja, ampak prvega septembra. Rada bi pred začetkom novega šolskega leta rekla, pustimo otrokom, naj bodo otroci. Naj imajo dovolj časa za igro, zase in za svoj prosti čas. Morda otroke preveč silimo v različne dejavnosti. Saj otroci so nad njimi navdušeni, starši jih spodbujamo, vendar se kmalu izkaže, da so »sprogramirani« na minute in potem ob vseh dejavnostih pozabijo biti otroci. V to hišo vstopajo otroci s tisočerimi talenti in darovi. Želimo si, da bi se ob krasni ekipi, ki bo pomagala pri vzgoji, razvili v odgovorne ljudi, z veseljem do življenja, lepo vzgojeni in s trdnimi temelji. Skratka, da bi se razvili v dobre državljane in sploh dobre ljudi."

Vrtec Dobrega pastirja
Je zasebni katoliški vrtec (eden izmed dvajsetih v Sloveniji). Večjo pozornost bodo namenili razvijanju čuta za jezik in umetnost, poudarek pa bo tudi na gibanju, stiku z naravo in duhovnostjo. Vrtec razpolaga s petimi igralnicami, ki so velike, svetle in moderno opremljene. Vrtec Dobrega pastirja upošteva načela in cilje predšolske vzgoje, hkrati pa je vzgojni koncept postavljen na temelje krščanskih vrednot. Pomembnost glasbene umetnosti bodo poudarjali z dnevnim poslušanjem klasične glasbe, prepevanjem in snemanjem otroških pesmi ter sodelovanjem z glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava. Dnevne dejavnosti bodo v vrtcu pogosto izvajali na prostem, na pokriti terasi, igrišču ali paviljonu in bodo tako v neposrednem stiku z naravo. V vrtcu bodo izvajali tudi Katehezo Dobrega pastirja, v prav za to namenjenem in opremljenem prostoru v atriju.

Ravnateljica Vrtca Dobrega pastirja Špela Avšič: "Veselim se, da bo vrtec napolnjen z nasmehom, z otroškim smehom in igrivostjo. Veselim se vseh teh novih malih obrazov. Prepričana sem, da so prav otroci tisti, ki nam v življenju lahko dajo največ. Najprej si želim, da bi se otroci v vrtcu dobro počutili. Če bodo v vrtcu veseli, bodo prav takšni prihajali domov in njihovo življenje bo lepše. Stavba je izredno lepa, imamo svetle, sončne prostore, ki nam nudijo širino in možnost ustvarjanja. Tudi srečevanje s starejšimi otrokom zelo koristi in je obogatitev. Starejši pomagajo mlajšim, mlajši so veliko bogastvo starejšim in obratno."

Arhitekti o novi stavbi
Avtorji so Boštjan Kikelj, Mojca Magajne, Klemen Pavlin in Tomaž Faganeli. Nova gradnja obsega osnovno šolo s telovadnico, vrtec, zaklonišče, kletni povezovalni in servisni del kompleksa ter prizidavo k obstoječemu objektu Zavoda sv. Stanislava. Celotna neto notranja površina novih objektov je 10.270 m2. V sklopu novega objekta osnovne šole je zagotovljenih 18 oddelkov in športna dvorana z dvema vadbenima enotama. Vrtec ima pet igralnic. Novi objekt je v prostor umeščen tako, da tvori skladno celoto z obstoječim objektom Zavoda sv. Stanislava. Oblikovno je podrejen njegovi dominantni vlogi. Nadaljuje obstoječo osno zasnovo z nizanjem programskih sklopov z vmesnimi atriji na obeh straneh te centralne osi. Cilj pri zasnovi objekta in razporejanju programa je bil ustvariti prijetno in spodbudno šolsko okolje ob čim večji racionalizaciji, združevanju sorodnih funkcij in pregledni zasnovi komunikacij. Značaj šole ni institucionalen in tog. Notranji prostori so zasnovani z veliko naravne osvetlitve, transparentnosti in preglednosti ter neposredne povezave s kakovostnim zunanjim naravnim prostorom.

 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/aktualno/14654/ 


A.S., Ludbreg bo povezal vernike iz Slovenije in Hrvaške (Vir: radio-ognjsce.si)

V soboto bo v Ludbregu pri Varaždinu peto slovensko-hrvaško romanje. V svetišču Predragocene Kristusove krvi bo potekalo pod geslom: Blagoslovljeni kelih je udeležba pri Kristusovi krvi. K udeležbi so romarje iz Slovenije povabili škofje ordinariji, slovenskih romarjev pa se veseli tudi župnik v Ludbregu Josip Đurkan.

Duhovno-molitveni program se bo začel v soboto, 6. septembra ob 10. uri, ob 10.50 pa bo procesija. Slovesna maša se bo začela ob 11. uri. Slednjo bomo s pomočjo sodelavcev hrvaškega katoliškega radia HKR tudi neposredno prenašali. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Pridigal bo celjski škof Stanislav Lipovšek, zbrane pa bo pozdravil tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.

"Prepričan sem, da bo tudi letos to res lepo in spodbudno dogajanje, ki naj pripomore tudi k medsebojni povezanosti," je povedal škof Lipovšek in dodal, da je lahko srečanje zgled politikom, da nas povezujejo globoke narodne, kulturne predvsem pa verske vezi.

Da je v Ludbregu, kjer se je zgodil evharistični čudež, ko se je duhovniku leta 1411 vino v kelihu spremenilo v Kristusovo kri, vse pripravljeno za srečanje slovenskih in hrvaških vernikov, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal tudi tamkajšnji župnik Josip Đurkan. "Spoštovani verniki iz Slovenije. Kot župnik in upravitelj tega svetišča vas lepo vabim, da se udeležite tega romanja in da prisluhnete svojim duhovnim pastirjem in da pridete sem. Ne bo vam žal. Na tem, da se zbližamo delam že več let. Zadnja leta na tako imenovano "sveto soboto", ki jo bomo obhajali prihodnji teden poroma vse več župnij iz Prekmurja in tako je že nekaj let zapored ta dan tudi maša v slovenskem jeziku. Tako ste tudi vi na to sveto soboto lepo vabljeni, da poromate sem, ponavljam, ne bo vam žal. Jezus bo poplačal vaš trud."

Prvo hrvaško-slovensko srečanje je potekalo 30. avgusta 2003 v Mariji Bistrici na Hrvaškem, drugo 24. septembra 2005 na Brezjah, tretje tovrstno srečanje je bilo 18. avgusta 2007 na Trsatu, četrto pa 2. julija 2011 na Ptujski Gori.
Udeležba slovenskih in hrvaških vernikov je bila doslej vedno velika, kar na simbolni ravni pomeni, da oba naroda v občestvo povezujejo skupna vera, molitev in ljubezen do nebeške matere Marije. Razlike ne delijo, temveč bogatijo. Naroda, ki ju povezujejo geografska in zgodovinska bližina ter krščanske korenine, tudi na tovrsten način rasteta v prizadevanjih za skupno dobro, so pred srečanjem povabili slovenski škofje.

Romarsko središča presvete Jezusove Krvi v Ludbregu
V mestecu Ludbreg, v kapeli grofov Batthyany na Hrvaškem, je leta 1411 med mašo duhovnik podvomil v resnično Jezusovo navzočnost pod podobama kruha in vina. Takoj po spremenjenju se je vino spremenilo v kri. Duhovnik je posodico s krvjo dal vzidati v glavni oltar in je šele pred svojo smrtjo razodel čudežni dogodek. Takoj so začeli prihajati številni romarji. Te relikvije so bile pozneje nekaj let v Rimu. Papež Leon X. jih je večkrat v procesiji nosil po mestu. Leta 1513 je izdal posebno bulo, s katero je dovolil javno češčenje. Relikvije so vrnili na Hrvaško. Posebna komisija, ki se je 1500 sestala v Ludbregu, je ugotovila, da se je v zvezi z relikvijami zgodilo več čudežnih ozdravljenj.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/slovenija/14660/ 



III. Svetovni kongres o Božjem usmiljenju: Usmiljenje, naše poslanstvo v enem samem srcu (Vir: Katoliska-cerkev.si)
 
»Naj sporočilo usmiljene ljubezni odmeva s prenovljeno močjo.« To so besede sv. Janeza Pavla II., s katerimi je 18. avgusta 2002 v Krakovu Cerkev in ves svet spomnil, da smo vsi poklicani k usmiljenju. Ob tem je pozval k oblikovanju in uresničevanju pastoralnega programa usmiljenja. Kot odgovor na to povabilo so se leta 2008 začeli Svetovni apostolski kongresi o Božjem usmiljenju. Le-ti potekajo vsaka tri leta – prvi je bil v Rimu, drugi v Krakovu, tretjega pa je letos med 15. in 19. avgustom gostila Bogota, glavno mesto Kolumbije.
 
Glavni namen svetovnega kongresa - pa tudi celinskih, regionalnih in nacionalnih kongresov - je preko novih spodbud v pastorali in pri oznanjevanju Evangelija v Cerkvi gojiti zavest, da smo poklicani k usmiljenju. Na srečanja so povabljeni škofi, duhovniki, predstavniki škofij, kongregacij, gibanj ter novih skupnosti.
 
Usmiljenje kot paradigma evangelizacije
Letošnji kongres je potekal pod naslovom Usmiljenje, naše poslanstvo v enem samem srcu. Njegov splošni namen je bil spodbuditi v Latinski Ameriki in po vsem svetu duhovnost usmiljenja kot paradigmo evangelizacije, da bi na ta način dali celovit odgovor na potrebe vsakega človeka. Udeleženci kongresa so razmišljali predvsem o štirih smernicah: formacija preko izkušnje usmiljenja v srečanju z Božjo Besedo in v zakramentih; poglobiti vidik, kako z drugimi razdeliti izkušnjo srečanja z usmiljenim Bogom; kako se utrditi, da bi mogli živeti spravo in bratstvo v družini, med najšibkejšimi ter v svetu; zadnje vodilo pa se je nanašalo na omogočanje izkušenj usmiljenja v manjših skupnostih, po župnijah ter v občestvu s škofi.

Poklicani smo živeti zahvaljujoč Božjemu usmiljenju ter biti tudi sami usmiljeni
Kongresa v Bogoti se je udeležil tudi papežev posebni odposlanec, kardinal Francisco Javier Erràzuriza Ossa, upokojeni nadškof v mestu Santiago de Chile. V svojem nagovoru prisotnim na kongresu je izpostavil dejstvo, da so »v Cerkvi vse skupnosti poklicane, da živijo zahvaljujoč Božjemu usmiljenju in da so tudi same usmiljene.« Povabil jih je k premišljevanju nekaterih smernic, ki jih je v zvezi s tem predlagal papež Frančišek. »Nikoli ne bomo misijonarji usmiljenja, če ne bomo postali otroci usmiljenja.« Zato, po kardinalovih besedah, sveti oče nenehno vabi, naj se zavedamo, da nas Bog ljubi prvi, od začetka, in se ne naveliča vedno znova dati pobude. »On nas ljubi prvi – je dodal kardinal – z usmiljeno ljubeznijo, ne da bi se naveličal odpuščati. Njegova ljubezen prebuja našo ljubezen. Naša ljubezen je vedno odgovor na njegovo ljubezen, je poklicanost, da bi ljubili tako, kot nas ljubi on.«
 
Bog naredi prvi korak, nas čaka
Kardinal je v nadaljevanju spomnil, da papež Frančišek za opis te drže Boga uporablja skovankoprimerear – prevzeti pobudo – oziroma, kot je sam razložil v apostolski spodbudi Veselje Evangelija,»Bog naredi prvi korak, nas čaka.« Po drugi strani »izkazovanje usmiljenja izhaja iz tega, da smo sami izkusili neizmerno Očetovo usmiljenje« – je ponovno papeževe besede povzel kardinal Ossa ter nadaljeval z mislimi svetega očeta: »Tisti, ki so doživeli, da nas je Bog v svojem neizmernem usmiljenju vzljubil in nas ljubi prvi, znajo iti naprej, brez strahu prevzeti pobudo, znajo biti Cerkev, 'ki gre iz sebe', proti geografskim in bivanjskim periferijam, z neugasljivo željo, da bi ponudili usmiljenje.«
 
Papež Frančišek nas vabi, da bi bili usmiljeni
Nadalje je papežev posebni odposlanec na kongresu o Božjem usmiljenju spomnil, da je kardinal Bergoglio v času svojega pastoralnega poslanstva v Buenos Airesu, za razlago tega nagiba srca in vere uporabil priliko o usmiljenem Samarijanu. To je prilika, ki »nam odpre obzorje mnogih človeških stisk, katere nas rotijo, naj se naša srca sklonijo k njim.« Kot v pomoč pri tem, da bi ponovno odkrili in živeli usmiljenje, je kardinal Bergoglio leta 2003 spominjal, da se moramo ob tem, ko »drugim izkazujemo usmiljenje, sami zavedati, da smo moški in ženske iz gline, vendar z zakladom. Zaklad je v lončenih posodah.« Z drugimi besedami, sedanji papež »nas vabi, da bi bili usmiljeni ter da bi se zavedali svojega lastnega dostojanstva in krhkosti.«
 
Sv. Janez Pavel II: V Božjem usmiljenju bo svet našel mir in človek srečo
Santiaški upokojeni nadškof je prav tako spomnil na Janeza Pavla II., ki je »postavil Božje usmiljenje v središče svojega duhovnega življenja, apostolskega pričevanja ter nauka. Po tem, ko je živel bolečino svoje domovine in vsega sveta, bolečino mnogih žrtev grozot druge svetovne vojne, je razumel sporočilo Božjega usmiljenja, katerga je Bog zaupal sv. Faustini Kowalski, kot klic k zaupanju v usmiljenega Boga. Le-to je edini vir upanja za človeka, saj more le Božje usmiljenje omejiti zlo.« Papež Woytila je preroško naznanjal, da bo »v Božjem usmiljenju svet našel mir in človek srečo.«
 
Prizadevajmo si, da bo naš čas čas usmiljenja
Po tem, ko je povedal, da se zdi, da je naša družba nasprotna krščanski veri, je Kardinal Ossa ob koncu tudi spomnil, da ob vseh dogajanjih v svetu ne moremo ostati ravnodušni. Zato je pozval, da bi si prizadevali za to, da bo današnji čas čas usmiljenja, da bi bile naše kulture oplemenitene z neizmerno Kristusovo ljubeznijo, z modrostjo evangelija, duhovnosti in deli usmiljenja.
 
Kardinal Christoph Schönborn: Mir lahko zavlada le preko živega usmiljenja
Med govorniki na kongresu o Božjem usmiljenju je bil tudi dunajski nadškof, kardinal Christoph Schönborn, predsednik odbora kardinalov, ki so pokrovitelji Kongresa. V svojem nagovoru je poglobil odnos med pravičnostjo, resnico in usmiljenjem. Kot je poudaril, »usmiljenje vključuje pravičnost, ne more delovati brez nje«. Navezal se je predvsem na dramo migrantov ter dodal, da »vsaka oseba, ki je v stiski, potrebuje in zasluži usmiljenje in pomoč.«. Prav tako pa po njegovih besedah »ne obstaja usmiljenje brez resnice, čeprav je resnica brez usmiljenja kruta... Zato – je dodal - je v procesih sprave potrebno združiti resnico in usmiljenje, saj lahko mir zavlada le preko živega usmiljenja.«

Eno od predavanj na kongresu je bilo namenjeno mirovnemu posredovanju v težki družbeni in politični situaciji v Kolumbiji. O njem je spregovoril kardinal Ruben Salazar Gomez, msgr. Leonidas Ortiz Lozada pa je v svoji predstavitvi razmišljal o dokumentu iz Aparecide.

Ob zaključku srečanja so organizatorji povedali, da bo prihodnji Svetovni apostolski kongres o Božjem usmiljenju potekal v Manili leta 2017.
 
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
 
Več na: http://katoliska-cerkev.si/iii-svetovni-kongres-o-bozjem-usmiljenju-usmiljenje-nase-poslanstvo-v-enem-samem-srcu



Tone Rode, Ulf in Birgitta (druzina.si)


Ustanovitelja ene največjih švedskih protestantskih skupnosti – Livets Ord (Beseda življenja) z mrežo številnih cerkva in bibličnih šol, ki delujejo v Evropi, Rusiji ter vse do Indije – karizmatični pastor Ulf Ekman in njegova žena Birgitta sta po premišljeni odločitvi maja letos vstopila v katoliško Cerkev. Novica je močno odmevala v švedskih ter tudi drugih evropskih in ameriških medijih. Največji švedski časopis Dagens Nyheter je objavil prispevek, v katerem sta zakonca Ekman izjavila: »Spoznala sva veliko ljubezen do Jezusa in prepričljivo teologijo, osnovano na Svetem pismu in klasičnem nauku. Izkusila sva bogastvo zakramentalnega življenja. Srečala sva se z etično in moralno trdnostjo in doslednostjo, ki se upa soočiti z javnim mnenjem, ob tem pa tudi s sočutjem do revnih in slabotnih. Prišla pa sva tudi v stik s predstavniki milijonov katoličanov karizmatičnega gibanja in spoznala njihovo živo vero.«

Švedska je večinsko protestantska, katoličanov je komaj odstotek ali dva, od teh je mnogo priseljencev. Ulf Ekman je ob izstopu iz skupnosti, ki jo je ustanovil, pojasnil, da gre za osebno odločitev, in obenem poskrbel, da bo z novim vodstvom delovala naprej. Vendar mnogi niso razumeli odločitve voditelja, ki je bil v evangeličanskem karizmatičnem svetu mentor, duhovni oče, pastor pastorjev. Nekateri so mislili, da bo do katoliškega nauka pristopil selektivno, da bo to izbor po okusu. Zato so težko doumeli, ko sta Ulf in Birgitta poudarjala, da sta vstopila v katoliško Cerkev šele takrat, ko sta spoznala, da sta pripravljena tudi v celoti sprejeti njen nauk.

Pred nekaj tedni se je Ulf Ekman znova oglasil v medijih: »Skušala sva razložiti svojim prijateljem, da s svojo odločitvijo ne zavračava tega, kar nama je Bog dal v evangeličanskem in karizmatičnem okolju. Evangeličanstvo je s svojo ljubeznijo do Svetega pisma, spoštovanjem temeljnih resnic ter gorečim evangeliziranjem potrebno, vendar ni dovolj. Karizmatično življenje, s poudarkom na moči in vodenju Svetega Duha, je neverjeten dar. Vendar ga ni mogoče živeti v polnosti v shizmatičnem in preveč individualističnem okolju. To spoznanje naju je odprlo Cerkvi v vsej polnosti, z njenim bogatim zakramentalnim življenjem.«

Primer Ulfa in Birgitte je priložnost za samoizpraševanje, kakšen je naš odnos do celotnega duhovnega bogastva Cerkve, koliko smo sami selektivni in izbirčni pri sprejemanju nauka in zakramentov. To zbliževanje je omogočil pojav karizmatičnih gibanj, ki so v protestantizmu in tudi v katolištvu in pravoslavju. Zato je primer tudi spodbuda za ekumenski dialog ter potrditev, da so sorodne poklicanosti in duhovnosti lahko most zbliževanja med različnimi krščanskimi izročili.
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/ulf-in-birgitta
 
 
AS, Radio Vatikan, Septembra bo potekala generalna skupščina Gibanja fokolarov (Vir: radio-ognjisce.si)
 
Med 1. in 28. septembrom bo v centru Mariapoli v Castelgandolfu potekala generalna skupščina Gibanja fokolarov. Na njej pričakujejo skoraj 500 udeležencev, ki predstavljajo različna geografska področja, kjer je prisotno Gibanje. Med njimi bodo laiki in posvečene osebe, odrasli in mladi, moški in ženske. Na skupščino so povabili tudi 49 drugih gostov, med katerimi je 15 oseb, ki so del Gibanja, a pripadajo drugim krščanskim Cerkvam, nekrščanskim veram ter nereligioznim kulturam.
 
V pripravi na generalno skupščino so s svojimi razmišljanji in predlogi sodelovale skupnosti fokolarov po vsem svetu. Kot imajo zapisano v uvodu statuta, je zanje pravilo, ki mora biti pred vsemi drugimi, medsebojna ljubezen, ki je temelj za delovanje Svetega Duha: in ta kriterij je vodil tudi posvetovanja članov v času priprave. Tako so se pojavila različna vprašanja, izzivi in potrebe Gibanja, ki je na poti. Do izraza so prišli zvestoba karizmatični identiteti, pozornost do mladih, ostarelih in družin, nujnost, da bi šli preko meja Gibanja, proti bolečinam človeštva, v pomoči ljudem v najrazličnejših potrebah. Gre torej za spodbudo k dejanjem, skupaj z ustrezno in posodobljeno duhovno in kulturno formacijo, v skladu z občestveno duhovnostjo, ki je značilna za karizmo fokolarov.
 
Udeleženci skupščine bodo v 32 skupinah in na skupnih zasedanjih obravnavali 12 tematik, preko katerih bodo začrtali smernice za delovanje Gibanja v prihodnjih letih. Po duhovni obnovi in skupnem delu bodo na programu skupščine volitve za predsednika, podpredsednika ter generalne svetovalce in svetovalke prihodnjih šestih let.
 
Udeležence bo v petek, 26. septembra, ob 12. uri v avdienco sprejel tudi papež Frančišek.
 
Vir: Radio Vatikan
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/svet/14638/
 
 
Vlado Berglez, Utrinek: Gerard Hammond – »apostol miru« (Vir: casnik.si)
 
Britanski Catholic Herald je nedavno objavil zanimivo zgodbo o ameriškem misionarju, duhovniku Gerardu Hammondu, ki je kar 51-krat obiskal Severno Korejo, deželo, kjer od konca vojne na korejskem polotoku leta 1953 noben nasprotnik komunističnega režima ni bolj nezaželen in ožigosan kot ZDA.

Eden od redkih tujcev, ki jim je uspelo dodobra spoznati sever korejskega polotoka je 81-letni katoliški duhovnik iz Zahodne Philadelphije, ki sicer živi v Južni Koreji od leta 1960 in je prvič prečkal mejo obeh Korej leta 1995. Na nedavnem obisku Južne Koreje se je papež Frančišek Gerardu Hammondu osebno zahvalil za njegovo prizadevanje in delo.

Duhovnik Hammond potuje v Severno Korejo kot »apostol miru«, kot odposlanec upanja in ne z neposrednim namenom evangelizacije, saj tega severnokorejska vlada ne bi odobrila, temveč da Severni Koreji pomaga humanitarno. Pomoč je sprva prihajala v obliki hrane, zadnje čase pa tudi vse bolj prihaja v obliki zdravil.

Prihajaš kot »darilo« ljudem, s katerimi ne smeš komunicirati, vendar tu velja star pregovor »srce govori s srcem«, pravi Hammond. »Ljudje prepoznajo, da z njimi sočustvuješ in vidiš da se sprašujejo, kaj vse jim naša pomoč prinaša«, doda 81-letni misijonar.
 
Več na: http://www.casnik.si/index.php/2014/08/27/utrinek-gerard-hammond-apostol-miru/ 
 
 
 

 

MOLITEV

 


Slava tebi, Mati z Brezij,

o Marija Pomočnica,

ti si upanje Slovencev,

ti si naših src Kraljica!

Ti razumeš našo dušo,

naše križe in težave,

dan za dnem deliš dobrote

tu s prestola svoje slave.

Solz premnogo si otrla,

zvezdo upanja prižgala,

kolikim si v skrajni stiski

čudovito pomagala!

Dokler bo izpod Triglava

vrela v daljni svet Savica,

bodo pela naša srca:

»Slava tebi, Pomočnica!«

 

iz molitvene revije Magnifikat

23. nedelja med letom


7. september 2014
Mt 18,15-20
 

Bratovsko svarilo

Ako tvoj brat greši zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si svojega brata pridobil. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej cerkvi. Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.

Skupna molitev

Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo moj Oče, ki je v nebesih, vse storil. Kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«

Besede vere za vsakogar


Henri Nouwen, Odpuščanje in hvaležnost

Odpuščanje in hvaležnost sta dva glavna načina, da se ločimo od svojega očeta, matere, brata in sestre.
Ali lahko odpustimo svoji družini, da nas ni ljubila tako kot bi si želeli? Ali lahko odpustimo svojemu očetu, da je bil avtoritaren, zahteven, hladen, premalo nežen, odsoten ali da se je preprosto bolj zanimal za druge ali druge stvari, ne pa za nas? Ali lahko odpustimo svoji materi, ki se kaže preveč posesivna, skrupulozna, manipulatorska, preveč zaskrbljena, odvisna od hrane, alkohola ali droge, ali jo preprosto preveč skrbi za nas? Ali lahko odpustimo svojim bratom in sestram, da se niso hoteli igrati z nami, da z nami niso delili svojih prijateljev, da so z nami prezirljivo govorili ali da so mislili, da smo neumni in neuporabni?

Veliko je treba odpustiti, ne samo, ker je bila naša družina manj ljubeča kot druge, ampak, ker je bila ljubezen, ki smo jo prejeli, nepopolna in zelo omejena. Tudi naši starši so otroci svojih staršev, ki jih niso ljubili popolno, tudi naši stari starši niso bili popolni!

Veliko je treba odpustiti. Toda, če sprejmemo, da so naši starši, naši stari starši in njihovi starši samo ljudje, ki so si želeli biti ljubljeni, pa so številne njihove potrebe ostale nezadovoljene, lahko pomirimo svojo jezo, svoje nezadovoljstvo, svoje sovraštvo in odkrijemo, da je tudi omejena ljubezen resnična ljubezen, ljubezen, za katero smo lahko hvaležni.

Ko bomo enkrat zmožni odpustiti, bomo prepoznali, kaj vse smo prejeli. In prejeli smo veliko! Lahko hodimo, govorimo, se smejimo, delamo, pojemo, podarjamo življenje, jemo, pijemo, plešemo, se igramo, podarjamo upanje in ljubezen. Živimo!

Vir: http://croire.com/Les-formations-Croire.com/Vie-spirituelle/10-jours-avec-Henri-Nouwen
Gradiva
 
Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


Vas zanima? Oglejte si!
Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.


Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah

 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik

 
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/









Email Marketing Powered by MailChimp