E-novice ŽPS


Št. 26 (19.8.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si

M. Jerebič, A.S., Papež Frančišek sklenil svoje tretje mednarodno potovanje (Vir: radio-ognjisce.si)
 
Papež Frančišek je sklenil svoj obisk v Južni Koreji. Spomnimo: Sveti oče se je v Južni Koreji udeležil 6. azijskega dneva mladih, za blažene je razglasil 124 korejskih mučencev iz prve generacije tamkajšnjih katoličanov, molil je za spravo in mir korejskega polotoka.
 
Kot na vsakem papeževem potovanju, je tudi tokrat nekaj dogodkov dobilo oznako prvič. To je bil Bergogliev prvi obisk Južne Koreje. Kitajska je prvič v zgodovini dovolila, da je letalo s papežem na krovu lahko preletelo njeno ozemlje. Ko je šel leta 1989 v Južno Korejo Janez Pavel II., tega ni dovolila. Frančišek je tokrat prvič imel nekaj uradnih nagovorov v angleškem jeziku. Čeprav je znano, da je tudi kot nadškof in kardinal uporabljal javni prevoz, pa se je iz Seula v Daejeon prvič v življenju peljal s tako hitrim vlakom. Verjetno pa je prvič v življenju poskusil tudi kakšno tradicionalno korejsko jed.
 
O razdeljenem korejskem polotoku
Korejski mediji so največ pozornosti namenili papeževemu srečanju s preživelimi in svojci žrtev nesreče trajekta Sewol, v kateri je aprila umrlo več kot 300 ljudi, in papeževim besedam o razdeljenem korejskem polotoku.„Vsi Korejci so bratje in sestre, člani ene družine in enega naroda. Govorijo isti jezik,“ je papež poudaril pri današnji maši za mir in spravo korejskega polotoka in prosil, da bi se porodile nove priložnosti za dialog, srečanje in preseganje razlik.

Blaženi korejski mučenci, prosite za nas! 
Sobotne svete mašo, med katero je papež za blažene razglasil Pavla Yun Ji-Chunga in njegovih 123 tovarišev, se je udeležilo več kot 800 tisoč ljudi. „Dediščina mučencev lahko vse moške in ženske dobre volje navdihuje, da skladno delujejo za družbo, ki bi bila pravičnejša, svobodna in spravljena ter tako prispevajo k miru in obrambi resnično človeških vrednot v tej državi in po celem svetu.“
 
Papež mladim: Ni dobro, ko vidim mlade, ki spijo
Eden glavnih vzrokov za papežev obisk v Južni Koreji je bil 6. azijski dan mladih. Sklepne svete maše se je udeležilo več kot 40 tisoč mladih, papež pa jih je spodbudil, naj se zbudijo: „Biti morate budni, da ne bi dovolili, da bi zaradi pritiskov, skušnjav, naših grehov ali grehov drugih ljudi otopela naša občutljivost za lepoto svetosti, za veselje Evangelija. Današnji psalm nas vabi, da bi bili 'radostni in bi peli z veseljem.' Nihče ne more peti, plesati, biti vesel, če spi. Ni dobro, ko vidim mlade, ki spijo. Ne. Zbudite se! Pojdite! Pojdite! Pojdite naprej!“
 
Pozval jih je, naj prevzamejo aktivno vlogo v življenju in družbi: „Imate pravico in dolžnost, da polno sodelujete v življenju svojih družb. Ne bojte se vnašati modrosti vere v vsak vidik družbenega življenja,“je dejal papež in mlade označil za sedanjost in prihodnost Cerkve. 7. azijski dan mladih bo leta 2017 v Indoneziji, državi z največjim številom muslimanov na svetu. Katoličanov je 3 odstotke in pol, kar predstavlja približno 7 milijonov in pol ljudi.

Papež škofom: In če naše komuniciranje ne želi biti monolog, mora v njem biti odprtost uma in srca.
Pomenljiv je bil tudi papežev obisk centra za bolne in invalide ter srečanje z vsemi azijskimi škofi, ki jim je na srce položil, da mora dialog temeljiti na empatiji, ne obrazcih. „Če želimo na svoboden, odprt in ploden način komunicirati z drugimi, nam mora biti zelo jasno, kdo smo, kaj je Bog storil za nas in kaj zahteva od nas. In če naše komuniciranje ne želi biti monolog, mora v njem biti odprtost uma in srca za sprejemanje posameznikov in kultur. Brez strahu. Strah je sovražnik te odprtosti.“ Katoličani v Aziji predstavljajo dobre tri odstotke prebivalstva.
 
Medtem ko papeževo letalo še niti ni zapustilo Južne Koreje, pa so tamkajšnji mediji že podajali prve analize. Predvsem se sprašujejo, v čem je skrivnost papeževega uspeha. Frančišek naredi vse tisto, kar bi radi, da bi naredili njihovi politiki, na primer namenili več pozornosti socialnim, ekonomskim in generacijskim razlikam v državi. Ali preprosto delili bolečino s starši, ki že štiri mesece čakajo na razlago, zakaj so njihovi otroci utonili v nesreči trajekta.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/aktualno/14553/  
  
 
Pridiga škofa msgr. Andreja Glavana na Brezjah (Vir: Katoliska-cerkev.si)
 
Spoštovani bratje in sestre, spoštovani duhovniki, redovniki, redovnice predstavniki družbenega in kulturnega življenja, predstavniki vojaškega vikariata in slovenske vojske…

Danes obhajamo največji Marijin praznik – veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja. Letošnje praznovanje Marijinega vnebovzetja sovpada tudi z dvema pomembnima obletnicama. V maju smo obhajali dvestoletnico milostne podobe Marije Pomagaj, danes pa se spominjamo stoletnice začetka strašne morije v prvi svetovni vojni in Marijo, Kraljico miru prosimo za spravo in mir v svetu.
 
Posvetimo najprej nekaj misli današnjemu prazniku. Božja Mati Marija je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa! Ta verska resnica pa ne zadeva le Marijo, ampak tudi nas, saj nam zagotavlja, da Bog vsem ljudem po zemeljskem bivanju pripravlja še večno življenje in ob koncu časov tudi telesno poveličanje v neizmerni sreči pri sebi. Današnji praznik je zato praznik upanja, ki osmišljuje življenje, je praznik pričakovanja srečne prihodnosti, za katero pa si moramo prizadevati že v tem življenju!
 
Marija, v nebesa vzeta, je »nov Božji začetek v postaranem svetu« in daje krščanstvu mlado in privlačno obličje. Marija je most med zemljo in nebesi. Po Mariji nam je Bog vedno in povsod blizu. Marija nam je bližje kakor katerikoli drug človek. Vsakdo se more v svoji slabosti in grehu obrniti na to Mater, ki nas ljubi in razume. To posebej doživljamo v romarskih središčih na teh milostnih krajih.
 
»Marija je na zemlji pripravila bivališče Bogu«. S tem je zemljo odprla nebesom, postala je božja skrinja, tempelj, v katerem je Bog postal človek in se naselil med nami. Jezus je nato svoji Materi v nebesih pripravil večno prebivališče. Odšel je k svojemu Očetu, da Mariji in  tudi nam pripravi  prostor. To je vsebina verske resnice, da je Marija z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Marija je »Gospodovo prebivališče za vedno«. Zato nas Marija ne vabi le k občudovanju, ampak nas vabi, naj stopamo po njeni poti zaupne, ponižne vere, služenja Bogu in bratom in sestram.
 
Dragi bratje in sestre, ob stoletnici začetka prve svetovne vojne bi rad skupaj z vami premišljeval tudi o vojni in miru. Vojne so nesrečne posledice ranjene in grešne človeške narave. Če življenja in medsebojnih odnosov ne gradimo na pravičnosti, lahko spopade in vojne kar predvidevamo. Naš goriški slavček, duhovnik Simon Gregorčič, je v svoji pesmi Soči predvidel vojne grozote prve svetovne vojne, rekoč: »Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla«.  Slovenci smo  doživljali prvo svetovno vojno kot izredno hudo preizkušnjo in bolečo izgubo številnih rojakov ne le na začetku vojne v daljni Galiciji, ampak še zlasti tu na bližnji soški fronti. Papež sv. Pij X. je skušal, tako kot dela to zdaj papež Frančišek, že na začetku pogasiti vojni požar. »Trpim za vse tiste, ki umirajo na bojiščih. Trpim za njihove duše, za njihove družine. O ta vojna. Čutim, da bo to moja smrt. Moji ubogi otroci! Rad bi žrtvoval svoje življenje, da bi preprečil bolečine tolikim ljudem.« In res je  že 20. avgusta na začetku vojne tako rekoč od žalosti umrl. Tudi njegov naslednik papež Benedikt XV. je imenoval vojno žalostno in nepotrebno morijo. Prav on je sredi najhujših bojev na soški fronti pozval svet, naj se v molitvi zateče k Mariji in leta 1917 v litanije vpeljal vzklik KRALJICA MIRU – prosi za nas. O, kakšen paradoks je bila ta vojna. Vojaki na obeh straneh so bili povečini kristjani. Na eni in drugi frontni črti so si v mesecih in letih vojskovanja postavljali v rovih kapelice in oltarje posvečene Materi Božji. Na Mrzlem vrhu nad Tolminom stoji v rovu še danes kapelica madžarskih vojakov. Napis  na oltarju se v prevodu glasi: »Devica Marija, naša mati, bodi zaščitnica svojega ljudstva«. Nekaj podobnega so postavili na drugi italijanski strani v Ladrah.
 
Zato je prav, da se ob letošnjem Velikem šmarnu poklonimo njihovemu spominu in molimo za vse žrtve. Tudi papež Frančišek bo 13. septembra obiskal grobišče v Sredipolju, kjer bo daroval sveto mašo in počastil njihov spomin. Dogodki pred 100 leti so za vse spomin in opomin, da je »z vojno vse izgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno«.  Zaslužni papež Benedikt XVI. je rad poudarjal: »Vojna je za vse najslabša rešitev. Nikomur ne prinaša nič dobrega, tudi domnevnemu zmagovalcu ne.«
 
Mir je predvsem Božji dar, ki ga moramo izprositi od Boga. Pomembna predpostavka za mir v družbi je »prijateljstvo in sodelovanje med različnimi narodnostnimi, kulturnimi in verskimi skupnostmi«. Molitveno srečanje verskih voditeljev v Assisiju, ki ga je organiziral sv. Janez Pavel II. leta 1986, je bilo »preroško dejanje«. Krščanstvo je »resničnost miru« … je »otok miru«, ki izžareva v okolico. Koncil nas uči: »Kolikor so ljudje grešniki, jim grozi nevarnost vojne in tako bo do Kristusovega ponovnega prihoda. Mir pa doživljamo, kolikor smo ljudje združeni v medsebojni ljubezni, če premagujemo greh, premagujemo tudi nasilje, da bi se uresničile besede Svetega pisma: 'Prekovali bodo svoje meče v lemeže, svoje sulice v vinjake. Ne vzdigne več narod zoper narod meča, ne bodo se več učili vojskovanja' (Iz 2,4)« (CS 78,6). A žal, se nizajo ena vojna za drugo, v neskončnem zaporedju vojn.
 
Jezus Kristus, človekov Odrešenik, je »na križu prelil svojo kri. Daroval se je in izlil svoj mir«. Kdo zares ustvarja mir na svetu? Samo tisti, ki je spravljen z Bogom in s seboj. Mir in vojna se odločata ne le na bojnih poljanah, ampak v človeških srcih. Ustvarjalci miru smo, ko skrbimo za mir v svojem srcu, znotraj družin, kjer je toliko sporov in ko v svojem narodu delamo za spravo v ljubezni in resnici.
 
Dragi bratje in sestre! Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore, da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-Ogrsko, sprejeli v narodni spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov. Za svoje simbolno središče so izbrali Marijo Pomagaj na Brezjah, saj »so se mnogi vojaki zaoblju­bili, da se bodo zahvali Materi božji na Brezjah, ako se srečno vrnejo iz vojne«.  Leta 1924, »ob desetletnici začetka svetovnega klanja« se je zbralo »nad 10.000 bivših bojevnikov na tem svetem kraju in oblju­bili, da bodo vsako leto do svoje smrti obiskali za Veliki šmaren Marijo Pomagaj na Brezjah. V znak hvalež­nosti in v spomin padlim tovarišem so sklenili, da bodo vzidali v cerkvi v bližini Marijine kapelice spomin­sko ploščo, ki so jo naslednje leto slovesno odkrili in blagoslovili.« Na spominski plošči, vzidani pred 90 leti, je zapisano: »1914-1918. Vojnih grozot oteti kličemo Kraljico miru: padlim pri Bogu plačilo. Slovenski vojaki iz svetovne vojne žrtvam na tem svetem kraju. 31.VIII.1924«.
 
Zveza bojevnikov je postavila v skoraj vsaki župniji številne spomenike padlim. Na Brezjah pa je načrtovala spomenik neznanemu junaku oziroma vseslovenski spomenik padlim. Načrt je naredil mojster Jože Plečnik. Izvedbo načrta je preprečila druga svetovna vojna.
 
Papež Pavel VI., ki bo 19. oktobra letos ob koncu zasedanja izredne sinode o družini razglašen za blaženega, je leta 1968 vpeljal »svetovni dan miru«, ki ga obhajamo na novega leta dan, na slovesni praznik Marije, Božje Matere, da bi pod njenim varstvom živeli v miru, deležni Božjega blagoslova. Pavel VI. je gojil prisrčno in zaupno pobožnost do Marije. V svoji zadnji poslanici za Dan miru je takole prosil: »Kraljica miru, vsa Cerkev pozna povezavo med Tvojim deviškim materinstvom in mirom. Tvoj Sin, Jezus Kristus, novi Adam, je prinesel mir na svet. V Kristusu in zanj smo vsi ljudje bratje. Ti, Marija, nova Eva, si postala Mati vseh, naša preljuba Mati. Ti, Marija, si zgled in začetek Cerkve, njene dovršitve v prihodnjem veku. Mati Kristusa Kralja, Kneza miru, si postala Kraljica miru. Marija, Tebi zaupamo mir po vsem svetu. Marija, Kraljica miru, prosi za nas.« (1. januar 1978).  

Spoštovani! Z zaupanjem se ozirajmo na milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Danes smo katoliški verniki kot romarji zbrani v osrednjih božjepotnih Marijinih svetiščih in v naših župnijah ter obnavljamo posvetitev slovenskega naroda Mariji. Blažena Devica Marija, povišana v nebeško slavo, ostaja z nami na zemeljskem potovanju naše vere. V današnjem prvem berilu je opisana kot »žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd« (Raz 12,1). V središču videnj, o katerih poroča zadnja svetopisemska knjiga Razodetje, so zelo pomenljiva videnja o Ženi, ki rodi Sina. Dodano je videnje o zmaju, ki je sicer že premagan vržen iz nebes, a še vedno zapeljuje. Žena predstavlja Marijo, Odrešenikovo Mater, in hkrati predstavlja celotno Cerkev, Božje ljudstvo vseh časov, Cerkev, ki v vseh časih v velikih bolečinah vedno na novo rojeva Kristusa. Zmaj sicer vedno ogroža in preganja to Ženo, a Bog jo varuje in brani s svojo tolažbo. Na koncu zmaga Žena, ne zmaj-satan. To je velika prerokba, ki nam kljub vsemu kar se dogaja,  podarja zaupanje! Žena, ki trpi v zgodovini, Cerkev, ki je preganjana, se na koncu razodene kot veličastna Nevesta, kot predpodoba nebeškega Jeruzalema, kjer ni več ne solz ne joka in žalovanja. V Mariji poveličana Cerkev je podoba spremenjenega sveta, novega sveta, katerega luč je Bog sam in katerega svetilnik je Jagnje, naš Odrešenik Jezus Kristus!
 
Marija, »vzeta v nebesa nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnosti in stiskah, dokler ne bomo prišli v blaženo domovino« (C 62,1). Slovenski škofje so se 21. januarja 1992 odločili, da bodo po mednarodnem priznanju Republike Slovenije slovenski narod posvetili Mariji, in sicer na praznik Marijinega vnebovzetja istega leta. Od tedaj vsako leto na veliki šmaren obnavljamo to posvetitev. Slovenski škofje so svojo odločitev takole utemeljili:
 
»Zgodovina slovenskega naroda, z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi, je hkrati zgodovina slovenske vernosti. V njej je imela posebno vlogo božja in naša Mati Marija. Versko življenje je cvetelo takrat, ko je bila razširjena živa in zdrava pobožnost do Božje Matere. Kadar te ni bilo, je med našimi predniki plahnela in ginila tudi vernost. V najhujših stiskah nam je ohranila vero in ljubezen, da smo mogli obstati do današnjih dni. Prek vseh oblik življenja od naseljevanja do danes nam je kazala pot k svojemu Sinu.
 
Posvetitev in izročitev našega naroda Mariji je izraz našega priznanja za vse, kar je storila in še dela za naš narod. Posvetiti se Mariji pomeni priznati njeno poslanstvo v zgodovini našega naroda. Kdor pozorno presoja vsa dogajanja naše pretekle zgodovine in kdor danes v luči vere gleda in spremlja življenje naših ljudi, bo ugotovil, da čuva nad našim narodom njena materinska ljubezen. S posvetitvijo se izročamo v varstvo nebeški Materi.« (Sporočila slovenskih škofij, 1992).
 
Dragi bratje in sestre, »Bog daj, da bi tudi letošnja izročitev slovenskega naroda Mariji prebudila ´velike energije´ v njegov časni in večni blagor«. Prosimo za mir in spravo v našem narodu in za mir po svetu in vse žrtve vojn pred 100 leti in današnjih, še posebej za vse, ki so preganjani zaradi vere, o katerih vsak dan poslušamo poročila.
 
Amen.
 
Več na: http://katoliska-cerkev.si/pridiga-skofa-msgr-andreja-glavana-na-brezjah-2014
 

A.S., Papež slovenskemu narodu zagotavlja svoje molitve (Vir: Radio Ognjišče)

Papež Frančišek je ... predsedniku države Borutu Pahorju v telegramu med drugim zapisal: „Ponavljam svoje dobre želje vam ekscelenca in državljanom, ko letim nad Slovenijo in se vračam iz mojega potovanja iz Koreje. Zagotavljam svoje molitve slovenskemu narodu.“
 
Spomnimo, da je papež Pahorju pisal že, ko je potoval v Južno Korejo. Takrat je zapisal: „Nad vas kličem blagoslov Vsemogočnega Boga in ga prosim, da bi ohranjal vaš narod v miru in blagostanju.“
 
Papež Frančišek je telegrame poslal tudi predsednikom Italije, Hrvaške, Avstrije, Slovaške, Poljske, Belorusije, Rusije, Mongolije, Kitajske in Južne Koreje.
 
Mediji so veliko pozornosti sicer namenili papeževim besedam ruskemu in kitajskemu predsedniku. Kitajska je namreč prvič v zgodovini dovolila, da je letalo s papežem na krovu lahko preletelo njeno ozemlje. Ko je šel leta 1989 v Južno Korejo Janez Pavel II., tega ni dovolila.
 
Telegram papeža Frančiška:
 
HIS EXCELLENCY BORUT PAHOR
PRESIDENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA LJUBLJANA
I RENEW MY BEST WISHES TO YOUR EXCELLENCY AND YOUR FELLOW CITIZENS AS I FLY OVER SLOVENIA ON MY RETURN FROM KOREA AND I ASSURE YOU OF MY PRAYERS FOR THE SLOVENIAN PEOPLE.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/157/slovenija/14554/
 
  
Mojca M. Štefanič, »Postati mati ni pravica« (Vir: druzina.si)

Italijanska škofovska konferenca je v preteklih dneh predstavila svoje mnenje o primeru zamenjanih zarodkov, ki je v letošnjem poletju v sosednji Italiji dvignil precej prahu. Postati mati je sicer legitimna želja vsake ženske, vendar do materinstva nima nikakršne »pravice«, je po navedbah italijanskih medijev minuli konec tedna pojasnil glavni tajnik Italijanske škofovske konference, škof Nunzio Galantino: »Težava je v tem, da želimo človeka na vsak način spremeniti v stroj.« Žal so tovrstni mejni primeri, kot je zamenjava zarodkov, očitno še vedno potrebni, da bi ljudem postalo jasno, kako nekatere tehnike oplojevanja z antropološkega vidika niso sprejemljive.

Po zamenjavi umetno oplojenih jajčnih celic je italijanska sodnica Silvia Albano minuli teden zavrnila zahtevo genetskih staršev do skrbniške pravice za dvojčka, ki ju je rodila neka druga ženska. Odločitev sodnice »najbolje zadosti potrebam obravnavanih otrok«, je zapisano v utemeljitvi razsodbe. Po italijanskem pravu je mati tista ženska, ki je otroka rodila. Sodnica pa je tožečemu paru priznala pravico do odškodnine, ker sta se zaradi zamenjave zarodkov znašla v »hudi človeški stiski«.
 
Neki Italijanki so decembra lani v Rimu pomotoma vstavili umetno oplojene jajčne celice druge ženske. »Napako« so odkrili med genetskim testiranjem v tretjem mesecu nosečnosti, do nje pa naj bi, kot je poročal italijanski časnik La Repubblica, prišlo zaradi podobno zvenečega priimka obeh parov. Po rojstvu dvojčkov, deklice in dečka, 3. avgusta v mestu L'Aquila v osrednji Italiji, sta genetska starša od matere zahtevala, naj otroka izroči njima. Ker sta novopečena starša njuno zahtevo zavrnila, sta genetska starša proti njima vložila tožbo.
 
V utemeljitvi razsodbe pa je zapisano, da sta novorojenca že v prvih dneh po rojstvu »razvila tesno povezavo« s staršema, ob čemer se sodnica sklicuje tudi na znanstvena dognanja, da se med nosečnostjo med materjo in otrokom razvije »posebna simbioza«. Le mati, ki je otroka donosila in rodila, naj bi ga lahko tudi dojila, je zapisala sodnica. Mož porodnice velja za zakonitega očeta otrok, če žena v rojstnem listu potrdi, da so bili otroci rojeni v zakonski zvezi. Genetska starša dvojčkov naj bi po navedbah medijev svojo tožbo vložila tudi na Evropskem sodišču za čovekove pravice v Strasbourgu.
 
Nadškof v rimski kuriji Rino Fisichella pa je v prispevku za italijanski časnik La Stampa zapisal, da je v omenjenem sporu potrebno na prvo mesto postaviti dobrobit novorojenih dvojčkov. O pomenu in etični dopustnosti različnih tehnik reproduktivne medicine sicer lahko razpravljamo, je prepričan predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo, najpomembneje pa je, da bosta otroka odraščala v ljubečem okolju.
 
Vir: Kathpress
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBpostati-mati-ni-pravica%C2%AB
 
 
Katja Cingerle, Maša in memorial za žrtve vseh totalitarnih režimov (Vir: druzina.si)
 
V soboto, 23. avgusta, je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. Ob tej priložnosti Slovenska škofovska konferenca in Vojaški vikariat vabita k sveti maši in memorialu v ljubljansko stolnico v petek, 22. avgusta, ob 9. uri. 

Somaševanje bo vodil predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan, pri memorialu pa bo spregovoril državni sekretar Silvester Gabršček. S petjem bosta ob spremljavi stolnega regens chorija Gregorja Klančiča sodelovala basbaritonist Marcus Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc.

Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri so med drugim države članice Evropske zveze in njene predstavnike pozvali k razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in režimov, je bila sprejeta aprila 2009 v Evropskem parlamentu. Na ta dan sta leta 1939 sovjetski in nemški zunanji minister, Joachim von Ribbentrop kot predstavik nacistične Nemčije in Vjačeslav Mihajlovič Molotov kot predstavnik komunistične Sovjetske zveze, podpisala pakt o nenapadanju, ki pa ga je Nemčija prekršila 2. junija 1941, ko je nemška vojska vdrla na ozemlje Sovjetske zveze.

V Sloveniji smo se vseh žrtev totalitarnih režimov 23. avgusta prvič spomnili leta 2012. 
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/masa-in-memorial-za-zrtve-vseh-totalitarnih-rezimov-splet

 

MOLITEV

 

Do nebes gre moja misel,

Mati, za teboj hiti ...

Ali veš, da krone tvoje

tvoj otrok se veseli?

Ali veš, da tuj in prazen

meni zemlje je izraz

zdaj, ko vem, da v rajski slavi

gledala bom tvoj obraz?

Ali veš, da štejem ure

do takrat, ko pred teboj

v večni slavi, Božja Mati,

bo otrok pokleknil tvoj?

Danes še med nama spenja

v dalji se neba obok:

jutri, jutri, ljuba Mati,

bo v nebesih tvoj otrok!
 

iz molitvene revije Magnifikat 

21. nedelja med letom


24. avgust 2014
Mt 16,13-20

 

Jezus obljubi Petru najvišjo oblast

Ko pa je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Reče jim: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Tedaj je svojim učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus.

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

Za sklep
Ta kratek pregled "ujemanja" papeževega pogleda in pogleda Cerkve na Slovenskem nas potrjuje v "pastoralnem spreobrnjenju", ki smo se ga v Cerkvi na Slovenskem lotili v "občestvenem duhu". Člani naših občestev, kljub različnosti svojega poslanstva, skupaj sprejemajo odločitve o načinih poglabljanja osebne vere preko zastavljenih izzivov in pri izvajanju zastavljenih ciljev sprejemajo odgovornost za njihovo uresničevanje. Tako kot priročnik Na poti k izviru tudi papež ugotavlja, da so težava "predvsem dejavnosti, ki jih slabo izpolnjujemo, brez ustreznih nagibov, brez duhovnosti, ki prežema dejavnost in jo napravlja zaželeno. Zato se dogaja, da dolžnosti prekomerno utrujajo in nas včasih napravijo bolne" (EG 82).
Sveti Duh nas tako po znamenjih časa spodbuja, da pravo zdravilo za to bolezen iščemo v obnovljeni apostolski gorečnosti, ki je sad človekovega osebnega srečanja z Bogom in, ki živ stik z Bogom hrani ob izvirih Božje besede, evharistije, molitve in ga krepi v živem občestvu, v katerem vsak posamezni prepoznava svojo poklicanost in poslanstvo ter ga dejavno uresničuje. Spodbujanje slovenskega katoličana, da te izvire ponovno odkrije, ni le pot, ki jo je prepoznal slovenski krovni dokument Pridite in poglejte, ni le pot, na katero stopajo naše škofije in župnije, pač pa pot, ki jo ̶ kot je razvidno iz apostolske spodbude Veselje evangelija  ̶  prepoznava, nas na njej opogumlja in spremlja tudi papež Frančišek.


 
Gradiva
 
Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


Vas zanima? Oglejte si!
Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.
 
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to sps@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp