E-novice ŽPS


Št. 25 (19.3.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
urad.za.laike.lj@rkc.si

Marjana Debevec, Papež: Najmočnejše Jezusovo sporočilo je usmiljenje (Vir:radio.ognjisce.si)

Papež Frančišek je v nedeljo v cerkvi sv. Ane daroval sveto mašo. V nagovoru se je navezal na evangeljski odlomek, kjer Jezus odpusti prešuštnici. Poudaril je, da je Jezusovo najmočnejše sporočilo človeštvu prav usmiljenje.
Papež je poudaril dva trenutka Jezusove samote, ki prihajata do izraza v današnjem evangeliju in sicer: najprej je šel Jezus sam na goro molit, potem pa so ga na koncu ljudje pustili samega z ženo. Bil je sam, vendar v samoti, polni sadov. Najprej v molitvi z Očetom in potem v usmiljenju s tisto ženo. Vse ljudstvo pa je šlo k njemu. Želeli so slišati Jezusove besede, potrebovali so Božjo besedo. Drugi medtem niso čutili ničesar, niso mogli čutiti ničesar. In to so tisti, ki so hoteli obsoditi to žensko.

Tudi mi smo po papeževih besedah to ljudstvo, ki po eni strani želi slišati Jezusa, po drugi strani pa bi radi obsojali druge ljudi. Jezusovo sporočilo pa je usmiljenje. „Zame je to najmočnejše Gospodovo sporočilo: Usmiljenje. Sam je rekel: Nisem prišel za pravične, ampak za grešnike,“ je dejal papež. Zatem je spomnil na pogovor med ljudmi potem, ko je poklical Mateja. Obrekovali so ga, ker obiskuje grešnike.  

K nam Jezus po papeževih besedah torej pride, ko priznamo, da smo grešniki. „Če pa smo kot tisti farizej pred oltarjem, ki pravi: zahvaljujem se ti, da nisem kot ta cestninar..., ne poznamo Gospodovega srca in ne bomo nikoli imeli veselja, da bi občutili to usmiljenje,“ je zatrdil papež in dodal, da se ni lahko prepustiti Božjemu usmiljenju, ker je to nerazumljivo brezno. „Vendar moramo to storiti,“ je poudaril. Kdo bi lahko rekel: 'Oh, oče, če bi poznali moje življenje, mi tega ne bi govorili.' 'Zakaj? Kaj si storil?' 'Hude stvari', bi odgovoril ta človek. „Še bolje! Pojdi k Jezusu: njemu je všeč, če mu poveš te stvari! On jih pozabi! Ima to posebno lastnost pozabljanja, poljubi te in objame in ti pravi: Tudi jaz te ne bom obsodil: Pojdi in odslej ne greši več,“ je zbranim na srce položil papež Frančišek. Naslednji mesec se spet v enakih okoliščinah vrnemo h Gospodu. On pa se po papeževih besedah nikoli ne naveliča odpuščati. „Mi se naveličamo prositi odpuščanja. On pa se ne naveliča nikoli. Prosimo za to milost,“ je svoj nenapisani nagovor sklenil papež Frančišek.

Ob sklepu svete maše je papežu vikar za Vatikan kardinal Angelo Comastri spregovoril o nekaterih ganljivih trenutkih ob njegovi izvolitvi. Ko je iz lože vatikanske bazilike nagovoril ljudi, naj molijo zanj so trenutki globoke tišine približali okus Betlehema, okus evangelija, kar je mnogim, tudi kardinalu Comastriju privabilo solze v oči. Ime Frančišek pa po besedah kardinala Comastrija izraža tudi željo, da bi se vrnili k prvotni gorečnosti krščanstva.

Po maši pa je papež znova presenetil. Postavil se je ob izhodna vrata cerkve sv. Ane in kot podeželski župnik pozdravljal ljudi, ki so prihajali iz cerkve. Z vsakim je spregovoril kakšno besedo, otroke pa je predvsem prosil, naj molijo zanj. Enega med njimi je vprašal: „Si prepričan, da res moliš zame?“ Nekemu župniku, ki ga je prosil, naj moli za njegove pastoralne dejavnosti, pa je dejal: „Pojdi naprej brez strahu!“ Zatem je papež Frančišek pozdravil še vse ostale, ki so ga čakali zunaj, mnoge je objel in jim stisnil roko. Vsa ta znamenja, s katerimi nas vsak dan preseneča, nam kažejo, da je papež Frančišek res oče vsakega posebej in zato ne le vernikov, ampak vsega človeštva.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/svet/10270/  
 

Papež Frančišek: takoj novo, takoj evangeljsko (Vir: http://branenacesti.blogspot.com/)

Takoj, ko je novi papež nocoj stopil na balkon, samo v belem talarju, brez rdečega ogrinjala ali kakšnih drugih dodatkov, se je videlo novo, evangeljsko: blagost, preprostost, primat molitve,… Molitev za prejšnjega papeža, kot izraz hvaležnosti in kot najava edinosti z njim.

Na balkonu se je videlo nekaj teološko-liturgičnih, lahko rečem kar šokantnih novosti: 

1. papež pride brez duhovniške štole, štolo si nadene za blagoslov, jo odloži na koncu – kot najava deklerikalizacije, konca duhovništva kot vzvišene gosposkosti; 

2. na prsih navaden nezlati križ – najava skromnosti, odločitve za uboge; 

3. preden blagoslovi, prosi ljudi naj molijo zanj in se prikloni ljudskemu blagoslovu – najava ekleziologije Božjega ljudstva, laikov v ospredju; (to dejanje je zame bolj šokantno, kot dejstvo da je iz Južne Amerike in da je prvi jezuit v Petrovih sandalih)

4. nagovarja bolj Rim (Urbi) kot svet (Orbi), bolj katoličane iz mesta Rim kot nas s celega sveta - s tem najavlja, da bo predvsem rimski škof, kar lahko razumemo tudi kot poudarek na škofovski kolegijalnosti, sinodalnosti, na decentralizaciji,…

Skratka, veliki obeti za pogumno prenovo Cerkve, zares, od znotraj, z orožjem molitve, skromnosti in uboštva. Program novega  papeža je ves zapisan v imenu: Frančišek. Bogu hvala!
 
Vir: http://branenacesti.blogspot.com/2013/03/francisek-i.html
 

A. S., Pogovor s papeževim prijateljem iz mladosti (Vir: radio.ognjisce.si)

Preprostost in globoka resnost sta dve lastnosti papeža Frančiška. Spremljata ga že od mladosti dalje. Kot takega se ga spominja salezijanski duhovnik Lorenzo Vecchiarelli, njegov prijatelj iz otroštva, s katerim sta skupaj odraščala v Buenos Airesu.

Vecchiarelli je za Radio Vatikan povedal, da je prav njegov zgled tudi njega spodbudil, da se je odločil za duhovniški poklic. Spominja se celo trenutka med nekim praznovanjem, ko se je mladi Bergoglio zamišljeno držal ob strani in ga je povprašal po vzroku. Sedanji papež mu je takrat odgovoril: „Jutri bom vstopil v semenišče.“ Nazadnje sta se slišala preko telefonskega pogovora tudi tik preden se je v Vatikanu začel konklave.

„Kar lahko rečem je, da se je pred civilnimi oblastmi pokazal odločno, z evangeljsko modrostjo, s ponižno, jasno, neomajno modrostjo, od katere se ni umaknil niti za milimeter.“ Tako se Bergoglia v mladih letih spominja Vecchiarelli in dodaja, da je bila presunljiva tudi njegova ponižnost. Nikoli ni uporabljal reprezentančnega avtomobila, ampak je potoval z javnimi prevoznimi sredstvi. Je oseba, ki se je vedno odlikovala s preprostostjo, s katero je delovala. „Človek, ki lahko postane svetilnik za našo Cerkev: ne toliko svetilnik besed, kolikor svetilnik živega pričevanja.“

Ime Frančišek, ki ga je izbral kot papež, še dodaja Vecchiarelli, pa ustreza njegovi odločitvi za uboštvo. Osebno je vedno živel preprosto. Prav tako pa se iz njegovih prvih besed po izvolitvi razume, da je „človek, ki ne govori po nepotrebnem in ki ima srce, odprto za druge“.

Vir: Radio Vatikan

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/svet/10281/  
 

Papež Frančišek: prvi tvit in umivanje nog zdravljenih odvisnikov (Vir: druzina.si)

Papež Frančišek, ki mu že kot kardinalu Facebook in Twitter nista bila tuja, je včeraj na »čivknil« svoj prvi tvit kot papež. Sledilec je na to objavil zanimiv prispevek iz revnega predela Buenos Airesa, kjer je lani kardinal Bergoglio daroval mašo in umil noge zdravljenim odvisnikom.

Papež Frančišek je na Twitterju zapisal: »Dragi prijatelji, iz vsega srca se vam zahvaljujem in vas prosim, da nadaljujete z molitvijo zame. Papež Frančišek«

Eden od sledilcev papežu Frančišku je ob tem objavil povezavo na prispevek, v katerem je posnet njegov obisk revnega predela Buenos Airesa.

»Raje ne hodite v ta del mesta!«
Lokalni nasvet, ki ga dobi turist, ki pride v ta predel mesta (t. i. villas), je: »Ne hodi!« Znan je tudi tudi po visoki stopnji kriminala in predstavlja nevarnost za vsakogar. »Villa 1114 je ena od bolj razvpitih. Njenih 50 tisoč prebivalcev ima malo upanja, da jim bo uspelo pobegniti v boljše življenje,« je v prispevku zapisala novinarka britanskega portala Sky News. Razvpita je celo tako zelo, da za prebivalce pomeni stigmo – če na razgovoru za službo povejo, kje živijo, nimajo možnosti za zaposlitev. Tako so droge za mnoge iz tega predela mesta edini pobeg iz krute realnosti.

Duhovnik Gustav Carrara je zato v tem delu mesta želel ustanoviti center za odvisnike. Za pomoč se je obrnil na prijatelja. V desetih dneh je dobil stavbo na robu Ville, ki danes predstavlja življenje za tiste, ki se čutijo pozabljene in prezrte. Ta prijatelj je prejšnji teden postal papež Frančišek.

Bergoglio umil noge zdravljenim odvisnikom
Pred enim letom je kardinal Bergoglio obiskal zavetišče, kjer je daroval mašo ter umil in poljubil stopala odvisnikom, ki so se zdravili v centru. Krstil je tudi njihove otroke, med njimi danes dveletnega dečka, katerega mati je povedala: »Blagoslovil ga je – odprl in razsvetlil je življenje mojega sina. Dejstvo, da je prišel sem, da bi umil noge nekomu, kot sem jaz, kaže ponižnost. Bilo je tako, kot bi bil eden izmed nas. Ni veliko ljudi, ki bi storili kaj podobnega.«

Kot je povedal oče Carrara, so taka dejanja od nekoga z vrha Cerkve redka, a kdor je poznal kardinala Begoglia, ni bilo to zanj nič nenavadnega. Novinarka zaključi, da Bergoglijevo imenovanje za papeža sicer ne bo spremenilo dejstva, da se ti ljudje še vedno soočajo s težko prihodnostjo, a to, da imajo močan nov globalni glas, ki jamči za take, kot je bil deček, ki ga je krstil Bergoglio, zagotovo ponuja nekaj upanja.

Foto: http://news.sky.com

Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/1EDBACFBAE01FCA4C1257B320041852C?OpenDocument
 

Papež: Halo, sem Frančišek, odgovor pa: Seveda, jaz pa Napoleon (Vir: planet.siol.net)

Papež Frančišek je bil presenečen, ko je želel govoriti z vodjo jezuitov v Rimu, vendar je naletel na osornega vratarja, ki mu ni verjel, da govori s poglavarjem Cerkve.

Novoizvoljeni papež Frančišek je doživel neprijetno presenečenje, ko je poklical v jezuitsko hišo v Rimu, da bi se Družbi jezuitov zahvalil za pismo, ki so mu ga poslali. Do pred kratkim je bil še jezuit, vendar pa zagotovo ni pričakoval, da bo naletel na takšen odziv. Frančišek namreč ni imel osebne številke vodje jezuitov patra Adolfa Nicolasa, zato se je na telefon javil vratar generalne kurije.

Vratar mu ni verjel, da je na drugi strani papež

Po poročanju medijev naj bi mu papež dejal: "Dober dan, sem papež Frančišek. Želel bi govoriti z Adolfom Nicolasom." Odgovor pa se je glasil: "Da in jaz sem Napoleon." Nato pa je papeža ponovno vprašal, kdo je. Papež je hitro ugotovil, da mu vratar ne verjame, kdo je, in mu je zato znova poskusil obrazložiti, da je resnično papež. "Resnično, jaz sem papež Franjo. Kako je pa vam ime?" je papež vprašal vratarja, ki je nazadnje ugotovil, da se resnično pogovarja s papežem.
Vratar je nazadnje spoznal, da se resnično pogovarja s papežem

"Jaz sem Andreas. Oprostite, tako mi je žal. Malo sem zmeden," je nato dejal vratar. Papež pa naj bi mu milostno odgovoril: "Ne skrbi, Andreas, samo poveži me s patrom Nicolasom, ki bi se mu želel zahvaliti za lepo pismo, ki mi ga je poslal."

Vir: http://www.siol.net/novice/svet/2013/03/papez_jaz_sem_papez_francisek_odgovor_pa_da_jaz_sem_pa_napoleon.aspx






MOLITEV

Prijateljstvo
ni trgovsko blago,
ampak nravna lepota
in polnost milosti.
Je krepost
in noben posel.
Pridobiš si ga z ljubeznijo
in ne z denarjem.
Ni ga na dražbi unikatnih stvari,
ampak ga najdeš
na tekmovanju
medsebojnega obdarovanja
.
Temelj,
ki mu daje trdnost in trajanje,
je zvestoba.

sv. Ambrož

Cvetna nedelja


24. marec 2013
Lk 22,14-23,56

Zadnja večerja in postavitev evharistije

In ko je prišla ura, je sédel k mizi in dvanajst apostolov z njim. In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu.« In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo.« Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.

Napoved Judovega izdajstva
Toda glejte, roka mojega izdajavca je z menoj pri mizi. Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, vendar gorjé tistemu človeku, ki ga bo izdal.« Začeli so se med seboj vpraševati, kateri izmed njih bi bil tisti, ki bo to storil.

Kdo je največji?
Nastal pa je tudi prepir med njimi, kateri izmed njih se zdi, da je največji. On pa jim je rekel: »Kralji poganov gospodujejo nad njimi in tisti, ki imajo nad njimi oblast, se imenujejo Dobrotniki. Vi pa ne tako. Temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor najmanjši, in predstojnik kakor strežnik. Kdo je namreč večji: kdor je pri mizi ali kdor streže? Ali ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže.

Plačilo apostolom
Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preskušnjah; in jaz vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je moj Oče prepustil meni, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu, sedeli na prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.«

Napoved Petrove zatajitve
In Gospod je rekel: »Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico; jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera. In ko boš ti nekoč šel vase, potrdi svoje brate.« On mu je rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in v smrt.« Jezus mu je rekel: »Povem ti, Peter, petelin danes ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.«

Ura odločilnega boja
In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in čevljev, ali ste kaj pogrešali?« Odgovorili so: »Nič.« »Zdaj pa,« jim je rekel, »kdor ima mošnjo, naj jo vzame, prav takó tudi torbo; in kdor je nima, naj proda svoj plašč in kupi meč. Zakaj povem vam, da se mora na meni spolniti še ta beseda v pismu: ‚In hudodelcem je bil prištet.‘ Moja stvar se namreč bliža koncu.« Ti so rekli: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je rekel: »Dosti je.«

Jezus na Oljski gori
In šel je ven ter se kakor ponavadi napotil na Oljsko goro in spremili so ga tudi učenci. In ko je prišel na kraj, jim je rekel: »Molite, da ne pridete v skušnjavo.« On sam se je odtrgal od njih nekako za lučaj kamna in padel na kolena ter molil: »Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgôdi.« Prikazal pa se mu je angel iz nebes in ga krepčal. In ko so ga obšle smrtne težave, je še bolj goreče molil; in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo. In ko je vstal od molitve in prišel k učencem, jih je našel od žalosti speče. Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo!«

Jezusa primejo
Še je govoril in glej, prišla je množica, in eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil. Jezus mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« Ko pa so ti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so rekli: »Gospod, ali naj z mečem mahnemo?« In eden izmed njih je mahnil po služabniku velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho. Jezus pa je odgovoril: »Nehajte, ne več!« In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil. Velikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske straže in starešinam, ki so bili prišli nadenj, pa je Jezus rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli. Ko sem bil dan na dan med vami v templju, niste stegnili rok po meni, ampak to je vaša ura in oblast teme.«

Peter Jezusa zataji
Zgrabili so ga in odpeljali v hišo velikega duhovnika. Peter pa je od daleč šel za njim. Zakurili so sredi dvorišča ogenj in, ko so posedli okrog, je Peter sédel sredi mednje. Ko ga je neka dekla videla sedeti pri ognju in je vanj uprla oči, je rekla: »Tudi ta je bil z njim.« On pa ga je zatajil, govoreč: »Ne poznam ga, žena.« In malo nato ga je zagledal drugi in je rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, jaz nisem!« In ko je pretekla približno ena ura, je nekdo drug trdil: »V resnici je bil tudi ta z njimi, saj je tudi Galilejec.« Peter je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In takoj, ko je še govoril, je petelin zapel. Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« In Peter je šel ven in se bridko zjokal.

Jezusa zasramujejo
Možje pa, ki so ga imeli zvezanega, so ga zasmehovali in bíli; zakrili so mu oči, ga bíli v obraz in vpraševali: »Prerokuj, kdo te je udaril.« In mnogo drugih bogokletstev so govorili zoper njega.

Jezus pred velikim zborom
Ko se je zdanilo, so se zbrali ljudski starešine, veliki duhovniki in pismouki in so ga dali pripeljati pred svoj zbor ter so rekli: »Če si ti Kristus, povej nam!« Rekel jim je: »Če vam rečem, ne boste verjeli; in če vas vprašam, mi ne boste odgovorili. Toda odslej bo Sin človekov sedèl na desnici božje Moči.« Vsi so rekli: »Ti si torej božji Sin?« Rekel jim je: »Sem.« Oni pa so rekli: »Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz njegovih ust.«

Jezus pred Pilatom
In vsa množica je vstala in ga peljala pred Pilata. Začeli so ga tožiti: »Tega smo našli, da zapeljuje naš narod in brani cesarju dajati davke in pravi, da je on Kristus kralj.« Pilat ga je vprašal: »Ti si judovski kralj?« On je odgovoril: »Sem.« In Pilat je velikim duhovnikom in množicam rekel: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.« Ti pa so še bolj silili, govoreč: »Narod hujska, ko uči po vsej Judeji, začenši od Galileje do sèm.« Ko pa je Pilat to slišal, je vprašal, ali je on Galilejec; in ko je zvedel, da je izpod Herodove oblasti, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni tudi sam v Jeruzalemu.

Jezus pred Herodom
Herod se je zelo razveselil, ko je zagledal Jezusa; kajti že zdavnaj ga je želel videti, ker je mnogo slišal o njem in se je nadejal, da ga bo videl storiti kak čudež. Izpraševal ga je z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril. Zraven pa so stali veliki duhovniki in pismouki in ga hudó tožili. Herod pa ga je s svojimi vojaki zaničeval in ga v zasmeh dal ogrniti z bleščečim oblačilom ter poslal nazaj k Pilatu. Od tega dne sta bila Herod in Pilat prijatelja; prej sta bila namreč med seboj v sovraštvu.

Jezus spet pred Pilatom
Pilat je sklical vélike duhovnike, poglavarje in ljudstvo in jim rekel: »Pripeljali ste mi tega človeka, češ da hujska narod; a glejte, jaz sem ga vpričo vas izprašal in v tem, česar ga tožite, nisem našel na njem nobene krivde. Pa tudi Herod ne; zakaj poslal ga je nazaj k nam. Glejte, nič smrti vrednega ni storil. Dal ga bom torej pretepsti in ga bom izpustil.« (Moral pa jim je o prazniku koga izpustiti.) Vsi hkrati pa so zavpili: »Proč s tem, izpusti nam Baraba!« Ta je bil namreč zaradi nekega upora, ki je bil nastal v mestu, in zaradi uboja vržen v ječo. Znova jih je Pilat nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. Oni pa so vpili: »Križaj ga, križaj ga!« Še tretjič jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. Dal ga bom torej pretepsti in ga bom izpustil.« Ti pa so pritiskali z velikim vpitjem in zahtevali, naj bo križan, in njih vpitje je zmagovalo. In Pilat je razsodil, naj se njih zahteva izpolni. Izpustil je tistega, ki je bil zaradi upora in uboja vržen v ječo, za katerega so prosili. Jezusa pa je izročil njihovi volji.

Križev pot
Ko so ga odvedli, so prijeli nekega Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja, in so mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom. Šla pa je za njim velika množica ljudstva, tudi žená, ki so žalovale in jokale nad njim. Jezus se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! Zakaj, glejte, prišli bodo dnevi, ob katerih poreko: ‚Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!‘ Takrat bodo goram začeli govoriti: ‚Padite na nas‘ in gričem: ‚Pokrijte nas.‘ Zakaj če z zelenim lesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?« Peljali pa so z njim na morišče še dva druga, ki sta bila hudodelca.

Križanje
In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija (Lobanja), so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici, drugega na levici. Jezus pa je govoril: »Oče, odpústi jim, saj ne vedó, kaj delajo.« Ko pa so si delili njegova oblačila, so zanja žrebali.

Jezusa na križu zasmehujejo
In ljudstvo je stalo ter gledalo. Obenem z njim pa so ga zasmehovali tudi prvaki in so govorili: »Druge je rešil; sam sebe naj reši, če je on izvoljeni božji Maziljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki, ki so pristopali in mu podajali kisa ter govorili: »Če si ti judovski kralj, se reši!« Bil je nad njim tudi napis, pisan z grškimi, latinskimi in hebrejskimi črkami: »To je judovski kralj.«

Med dvema hudodelcema
Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je rogal, govoreč: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!« Oglasil pa se je drugi in ga svaril: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti primerno temu, kar sva storila, prejemava, ta pa ni storil nič hudega.« In rekel je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju.«

Jezusova smrt
Bilo je že okoli šeste ure in po vsej zemlji je nastala tema do devete ure. Sonce je otemnelo in v templju se je zagrinjalo pretrgalo po sredi. In Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to rekel, je izdihnil.

Po Jezusovi smrti
Ko pa je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.« In vse množice, ki so se bile sešle, da bi to gledale, so se trkale na prsi, ko so videle, kaj se je zgodilo, in so se vračale. Od daleč pa so stali vsi njegovi znanci in žene, ki so prišle z njim iz Galileje in so to gledale.

Jezusa položijo v grob
In glej, mož z imenom Jožef, iz judovskega mesta Arimateje, svetovavec in dober ter pravičen mož – ta z njih sklepom in delom ni soglašal – ki je tudi sam pričakoval božjega kraljestva: ta je stopil k Pilatu in poprosil za Jezusovo telo. Nato ga je snel in zavil v tančico ter ga položil v grob, izklesan v skalo, kamor še nihče ni bil položen. Bil je to dan pripravljanja in začenjala se je sobota. Žene pa, ki so ga spremile in ki so bile z njim prišle iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. Ko so se vrnile, so pripravile dišav in mire. V soboto so po zapovedi počivale.

Besede vere za vsakogar


… tretji dan od mrtvih vstal …
Jezusa bi smrt morala ustaviti


Po treh dneh so žene, ki so šle k grobu, da bi mazilile njegovo telo, našle kamen pred njegovim grobom odvaljen. Pretresene nad izginotjem Jezusovega telesa, so poklicale njegova učenca, Petra in Janeza. Tudi onadva sta videla, da je grob prazen. Kristus je vstal od mrtvih in se prikazal svojim učencem, ki so to resnico potrdili s svojim pričevanjem, pogosto vse do mučeniške smrti. Kristusovo vstajenje je srčika vere kristjanov.
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo še bolj kot v preteklosti, pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Aktualna gradiva

Postni čas

P. I. M. Rupnik, Pod Njegovim obličjem, križev pot
G. Rožman, Križev pot z Marijo 1
G. Rožman, Križev pot z Marijo 2
Oljsko goro tiha noč pokriva
Postni koledar
Postni čas
Štirideset dni postnega časa
Križev pot
Križev pot
Kaj se skriva za masko?
Od križa k luči
Postni čas v naši družini
Križev pot bolnika

Druga aktualna gradiva

Bogastvo dobrega je ljubezen (pps o misijonskem delu Pedra Opeke)
Prinašati ljubezen (molitev Matere Terezije)
Svetopisemske misli o pravičnosti
Misli Matere Terezije
Vseeno (molitev Matere Terezije)
Pismo Očetu
Sadovi Duha
Izbrani odlomki svetopisemskih psalmov
Hvalnice Bogu Stvarniku in Rešitelju
Hvaležnost
Brevir

Video gradiva

Verujem v Boga Očeta
Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega
Verujem v Jezusa Kristusa … ki je trpel pod Poncijem Pilatom
Verujem v Jezusa Kristusa … ki je od mrtvih vstal….
Verujem v Svetega Duha
Verujem v odpuščanje grehov…
Spreobrnjenje apostola Pavla
Minutka za Sveto pismo: Adam v bolnici
Svetniki in pričevalci
Apostolska veroizpoved
Pridite in poglejte
Advent
Post

Gradiva za delo v ŽPS:

Krovni dokument Pridite in poglejte
Projekcija za septembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Projekcija za oktobrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za novembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za decembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za januarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za februarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za marčevsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za aprilsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za majsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za junijsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!

Gradiva za obhajanje leta vere:

Apostolsko pismo Vrata vere - Porta fidei
Logotip Leta vere in razlaga logotipa leta vere

Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...

Izobraževanje izbranih predstavnikov ŽPS za implementacijo PiP


Obveščamo vas, da bo naslednje usposabljanje župnikov in izbranih predstavnikov ŽPS oz. župnije v pripravi na poglabljanje v krovni dokument Pridite in poglejte in pastoralno načrtovanje v župniji, potekalo pod geslom Korak naprej 1 in sicer v soboto, 13. aprila, od 9.00 do 15.00, v Zavodu sv. Stanislava, v Šentvidu nad Ljubljano. Izobraževanje pripravlja t. i. animacijska ekipa.
 
Poslanstvo župnijskega pastoralnega sveta v župniji je skrbeti za uspešen razvoj pastoralnega in občestvenega življenja v župniji. Izobraževanje Korak naprej 1 bo sestavljeno iz teoretičnega dela, katerega namen je spodbujanje osebnostne rasti in rasti v veri ter praktičnega dela oz. pridobivanja praktičnega znanja s področja pastoralnega načrtovanja v povezavi z vsebino petih izzivov PiP-a.

Cilj srečanja je udeležence na osebni in občestveni ravni usposobiti za izvedbo sej ŽPS in pastoralno načrtovanje v prihodnjem pastoralnem letu.

Ker delo v župnijskem pastoralnem svetu predpostavlja tesno sodelovanje župnika in laikov, k udeležbi na srečanju vabimo tako župnike kot laike.



Devetdnevnica za nerojene otroke in domovino (Vir: nadskofija-ljubljana.si)

V Kapeli Božjega usmiljenja in nedolžnih otrok pri Sv. Jožefu na Ulici Stare pravde 11 v Ljubljani bo od srede, 13. marca 2013, od 20.00 do petka, 22. marca 2013, do 20.00 pred praznikom Gospodovega oznanjenja potekala devetdnevnica s 24-urnim češčenjem Najsvetejšega za nerojene otroke in domovino. V soboto, 23. marca 2013, ob 18.00 bo v cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani maša za nerojene otroke in domovino.

Molivci se pobudi lahko pridružijo kadar koli, svojo udeležbo pa lahko vnaprej tudi potrdijo na GSM 051/265–997 ali po e-pošti na naslov: bozjiotroci.zavod@gmail.com. Dogodek organizira ustanova Božji otroci, zavod za življenje.

Več na: http://nadskofija-ljubljana.si/devetdnevnica-za-nerojene-otroke-in-domovino/
 


Mednarodni simpozij Pastoralni in duhovni premiki v Cerkvi na Slovenskem po 2. vatikanskem cerkvenem zboru

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani organizira zato mednarodni simpozij z naslovom Pastoralni in duhovni premiki v Cerkvi na Slovenskem po 2. vatikanskem cerkvenem zboru od 19. do 20. marca 2013.

Prvi dan, v torek dopoldan, se bodo predavatelji osredotočili na naslednje teme: the Impact of the Vatican I and II on the Roman Catholic Church (vpliv prvega in drugega koncila na Rimsko Katoliško Cerkev, N. Tanner, Rim), odmevi koncilskega dogajanja v Cerkvi na Slovenskem (B. Kolar), zakonska zveza in družina v perspektivi 2. vatikanskega koncila (T. Strehovec), koncil in mediji: kontinuitete in prelomi (P. Lah, Rim) in prenova zakonodaje Cerkve v luči II. vatikanskega koncila (B. Košir). Popoldan pa bodo predavatelji spregovorili o: Božja Beseda – živa in učinkovita (M. Peklaj), vpliv koncila na (versko) vzgojo (S. Gerjolj), Duhovni ekumenizem – »duša ekumenskega gibanja« (E 8) (B. Dolenc) in medverski dialog - moda ali nujnost? (M. Osredkar).

Drugi dan, v sredo, se bodo v dopoldanskem delu predavatelji posvetili temam: The Orthodox Church and Sacrosanctum Concillium (pravoslavna Cerkev in Sacrosanctum Concillium, V. Vukašinović, Beograd), cerkveni očetje pred koncilom, na njem in po njem (M. Špelič), Spirituality of Lay People after the Second Vatican Council (duhovnost laikov po 2. vatikanskem koncilu, W. Zyzak, Krakow), udejanjenje liturgične prenove 2. vatikanskega cerkvenega zbora v Cerkvi na Slovenskem (S. Krajnc), smeri liturgične inkulturacije od koncila do danes (C. Oblonšek), sakralna arhitektura po 2. vatikanskem cerkvenem zboru – »ikona« ali »plakat« (L. Debevec).

Mednarodni simpozij se bo zaključil popoldan z naslednjimi predavanji: stanje in perspektiva laikov v Cerkvi na Slovenskem pol stoletja po 2. vatikanskem koncilu (B. Perše), opolnomočenje žensk v katoliški Cerkvi po 2. vatikanskem koncilu (N. Furlan Štante), glavne koncilske smernice v krščanski duhovnosti (F. Podgorelec, Zagreb) in duhovnost: pokoncilski premiki v Cerkvi na Slovenskem (I. Platovnjak).

Mednarodni simpozij se bo 19. in 20. marca 2013 odvijal dopoldan od 9. do 13. ure in popoldan od 16. do 19. ure v veliki dvorani Teološke fakultete.

Več o mednarodnem simpoziju bo na spletni strani Teološke fakultete: http://www.teof.uni-lj.si.



F. Trstenjak, Osmi radijski misijon od 17. do 23. marca 2013 (Vir: radio.ognjisce.si)

Čas radijskega misijona bo gotovo ena izmed posebnih priložnosti, da v letu vere uresničimo priporočilo papeža Benedikta XVI., naj vsak vernik „ponovno odkrije vsebine vere, ki jih izpoveduje, obhaja, živi in izraža v molitvi.“

Pri osebnem prizadevanju za poglobitev in pomnožitev osebne vere, ki mora imeti odmev v oltarnih občestvih in na sploh v javnosti, bosta v pomoč naša metropolita: ljubljanski nadškof dr. Anton Stres in mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek. V pogovorih se bomo „sprehajali“ od stavka do stavka apostolske veroizpovedi.

Za blagoslov radijskega misijona molimo molitev, ki je fatimske vidce naučil angel miru v letu 1916: „Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim nadvse. Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo“.


Program
18. - 22. marec (ponedeljek – petek)
10.15, 13.00 in 17.00 misijonski pogovori (18., 20. in 22. marca z nadškofom Turnškom, 19. in 21. marca z nadškofom Stresom).
20.00 prenos rožnega venca iz radijske kapele (vodijo redovnice)
21.00 - 23.00 ponovitev misijonskih pogovorov
Posnetki misijonskih pogovorov tudi v radijskem arhivu na radijski spletni strani.
19. marca – praznik svetega Jožefa – bo radijski prenos svete maše ob 9.00.
22. marca bo spovedni dan – v več cerkvah po Sloveniji bo priložnost za prejem zakramenta svete spovedi od jutra do večera. Seznam krajev bo objavljen ob 18. marca naprej.

23. marec (sobota)
9.00 zaključek misijona s sveto mašo v ljubljanski stolnici; mašuje nadškof Stres (radijski prenos)
 
Možnost pogovora z duhovnikom po telefonu
V času misijona bo priložnost za pogovor z duhovnikom po telefonu na številki: 01 512 77 80 in sicer od 10.30 do 13.00 in od 18.00 do 20.00.
18., 19. in 21. marca bo pri telefonu msgr. Miro Šlibar
20. in 22. marca bo pri telefonu p. Silvo Šinkovec.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/utrip/10132/ 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







Sent to urad.za.laike.lj@rkc.si — why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp