E-novice ŽPS


Št. 23 (12.3.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
urad.za.laike.lj@rkc.si

Konklave – volitve novega papeža (Vir: katoliska-cerkev.si)

Konklave se bo po sporočilu Tiskovnega urada Svetega sedeža začel v torek, 12. marca 2013, z dopoldansko mašo Pro Eligendo Papa, popoldne pa bodo kardinali začeli z volitvami.
Volitve novega papeža ali konklave je postopek, kjer kardinali zbrani v sikstinski kapeli s tajnim glasovanjem izvolijo novega rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Sam postopek urejajo trije temeljni dokumenti: apostolska konstitucija papeža Janeza Pavla II. Universi Dominici Gregis iz leta 1996 in dva motu proprija papeža Benedikta XVI. De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motu proprio Normas nonnullas z dne 22. februarja 2013.

Prvi motu proprij papeža Benedikta XVI. je spremenil 75. odstavek prvotne apostolske konstitucije, zato so edini način volitev novega papeža tajne volitve v pravem pomenu besede, izbira papeža per inspirationem ali per compromissum pa nista več možni.[1] S tem dokumentom je papež uvedel tudi potrebno dvotretjinsko večino za izvolitev novega papeža.[2] Če po 34. krogih glasovanj kardinali ne izvolijo papeža, morajo voliti med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu prejela največ glasov. Ta dva nimata volilne pravice.

Motu proprij, ki ga je papež Benedikt XVI. izdal februarja letos z naslovom Normas nonnullas, pa izpostavlja predvsem dolžnost kardinalov, da volijo novega papeža. To pomeni, da udeležba v konklavu ni samo pravica ali privilegij, ampak predvsem dolžnost kardinalov. Smo v primeru, da je kdo od volivcev oviran iz resnih razlogov, se lahko odpove sodelovanju v konklavu. Dokument dopušča, da se kardinali, zbrani v Rimu na t. i. splošnih kongregacijah, lahko odločijo o datumu začetka volitev pred 15. dnem od nastopa sede vacante, kakor sicer to določa apostolska konstitucija Universi Dominici Gregis. Letošnji motu proprij v pripravljalno in sklepno fazo konklava uvaja prisotnost nekaterih liturgičnih sodelavcev. Ti so zadolženi za pomoč pri razdelitvi lističev in pripravo zapisnika ob izvolitvi papeža ter njegovem sprejemu službe. V času poteka volitev morajo zapustiti sikstinsko kapelo.

Z odstopom ali smrtjo papeža nastopi Apostolica sedes vacans (sede vacante), ko je apostolski sedež izpraznjen. S tem prenehajo funkcije vsem prefektom kongregacij, predsednikom papeških svetov in drugim članom rimske kurije. Funkcija ne ugasne naslednjim osebam: kamerlengu (kard. Tarcisio Bertone) in vicekamerlengu (msgr. Pier Luigi Celata), velikemu penitenciariju Apostolske penitenciarije (kard. Manuel Monteiro de Castro), generalnemu vikarju mesta Vatikan (kard. Angelo Comastri), generalnemu vikarju za mesto Rim (kard. Agostino Vallini), papeškemu miloščinarju (msgr. Guido Pozzo), sekretarjem dikasterijev rimske kurije ter drugim uradnikom.

V času sede vacante imajo posebne naloge in zadolžitve kardinal kamerleng ter vice kamerleng, papeški liturgični ceremonier (msgr. Guido Marini), prefekt papeške hiše (msgr. Georg Gänswein), kancler apostolske kamere ter dekan kardinalskega zbora (kard. Angelo Sodano). Med potekom konklava imajo poleg kardinalov elektorjev nekatere naloge tudi kardinal kamerleng ter vice kamerleng, sekretar kardinalskega zbora, papeški liturgični ceremonier in predstavniki kardinalskih redov: najstarejši kardinal-škof, najstarejši kardinal-duhovnik in najstarejši kardinal-diakon. Slednji ima nalogo, da ob izvolitvi novega papeža z lože bazilike sv. Petra oznani ime novega papeža.

Potek konklava
Ob izpraznitvi apostolskega sedeža nastopi t. i. Sede vacante, zato imajo kardinali, ki na dan izpraznitve sedeža apostola Petra niso dopolnili 80 let, pravico in dolžnost izvoliti novega papeža. Volitve se začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu) papeža, razen če kardinali na posvetovalnih kongregacijah pred konklavom določijo drugače.[3] Kardinali volivci, ki sicer stanujejo v Domu sv. Marte v Vatikanu, so med glasovanji zaprti (cum clave) v sikstinski kapeli. S tem jim je onemogočen vsak stik z zunanjim okoljem in možnost vplivanja na izid glasovanja. Ko vsi vstopijo v kapelo, zadnji kardinal zapre in zaklene vrata. Čeprav so v zadnjih stoletjih na mesto papeža vedno izvolili enega od kardinalov, pravilo določa samo, da mora biti kandidat krščen in neporočen moški, ki ga ne ovirajo Božji ali cerkveni zadržki.

Za izvolitev kandidata se morata izreči dve tretjini prisotnih kardinalov volivcev, če pa število ne bi bilo deljivo s tri, sta za izvolitev potrebni dve tretjini in en glas. V kolikor kardinali papeža ne izvolijo po 34. krogih glasovanj (skrutinijih), volitve potekajo samo med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu glasovanj prejela največ glasov; ta dva nimata glasovalne pravice, prav tako pa mora za izvolitev eden od njiju zbrati dvotretjinsko večino.[4] Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo in jih sežgejo v peči, pri čemer dodajo snov, ki ustrezno obarva dim. Če glasovanje ni bilo uspešno, se iz dimnika pokadi črn dim, če pa je bilo uspešno in je bil papež torej izvoljen, pa bel dim.

Papež Gregorij XV. (1621–1623) je leta 1621 uvedel tajnost glasovanja, da na izbiro ne bi vplivale osebne okoliščine, ampak samo svobodna volja in lastna vest. Volivci morajo s spremenjeno pisavo na pravokoten listič zapisati ime izbranega kandidata, ki ga oddajo v skrinjico na oltarju v kapeli. Ko kandidat doseže dve tretjini glasov, ga dekan kardinalskega zbora ali tisti, ki ga v konklavu nadomešča, vpraša ali sprejme izvolitev in kako se bo imenoval. Novoizvoljeni papež si nadene bel talar in ostale papeške paramente, nato pa mu kardinali izkažejo spoštovanje.

Na glavni loži bazilike sv. Petra kardinal protodiakon naznani ime novega papeža (Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam) ter sporoči ime novega papeža, ki mestu in svetu podeli svoj prvi blagoslov.

Kratka zgodovina volitev papeža
Izraz konklave označuje tako zbor kardinalov, ki so na dan prenehanja službe papeža mlajši od 80 let, zbranih za izvolitev novega rimskega škofa, kot tudi kraj volitev.

V prvih stoletjih so papeža – rimskega škofa – tako kot ostale škofe – izvolili verniki in duhovniki tiste škofije. V 4. stoletju je po praksi, uvedeni na koncilu v Niceji (l. 325), papeža volila samo duhovščina, ljudstvo pa je imelo nalogo, da ga je potrdilo in dodalo svoj pristanek. V naslednjih stoletjih je moral novoizvoljeni papež dobiti cesarsko potrditev, kar je trajalo do prvega lateranskega koncila leta 1123, kjer so izločili cesarsko vmešavanje v volitve papeža; leta 769 pa so iz volitev ali potrjevanja novega rimskega škofa izločili laike. Papež Nikolaj II. (1059–1061) je leta 1059 uvedel, da novega papeža volijo samo kardinali, normo pa je uzakonil papež Aleksander III. (1159–1181) leta 1179, ko je ukinil cesarske privilegije ter določil, da kardinalski zbor izbira novega papeža z dvotretjinsko večino glasov prisotnih.

To določilo je v 13. stoletju privedlo do nekaj dogodkov, ko je bila Cerkev brez papeža skoraj tri leta. Tako so na primer ob smrti papeža Klemena IV. (1268) po 18 mesecih neuspešnih volitev kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo v Italiji in jih ob zmanjševanju količine hrane prisilili k izvolitvi novega Petrovega naslednika. V Viterbu so po skoraj treh letih izpraznjenega sedeža izvolili papeža Gregorija X. (1271–1276), ki je leta 1274 izdal apostolsko konstitucijo Ubi periculum, s katero je ob volitvah papeža uvedel zaprtje kardinalov s ključem (cum clave). Konstitucija je tudi uvedla nekatere norme, ki so še danes v veljavi: prepoved komuniciranja kardinalov z zunanjim svetom ter obveza, da so vsi kardinali zbrani na enem mestu. Rezultat strogih določil apostolske konstitucije privede že na volitvah naslednika Gregorija X. do bliskovite izvolitve papeža Inocenca V. (1276), saj je konklave trajal samo en dan.

V 20. stoletju so papeži norme konklava dopolnili s strožjimi določili, kot so: popolna prepoved vmešavanja laikov v volitve, okrepitev molčečnosti na glasovanju tudi na obdobje po konklavu in na vse, kar se nanaša na same volitve, starostna meja 80 let kardinalov volivcev na dan papeževe smrti (ali odstopa), razširitev zbora kardinalov elektorjev na 120 ter določila glede izpraznjenega sedeža (Sede vacante).

Danes postopek volitev novega rimskega škofa urejajo citirani dokumenti Universi Dominici Gregis iz leta 1996, motu proprij De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motu proprij Normas nonnullas iz leta 2013. Liturgično obliko določa Ordo rituum conclavis.

Na dan 28. februarja 2013 je imelo glasovalno pravico 117 kardinalov, med njimi je tudi Slovenec kard. Franc Rodé. Preostalih 92 kardinalov, ki sestavlja kardinalski zbor, nima več glasovalne pravice, ker so že dopolnili 80 let starosti.
 
Več na: Dodatno gradivo je dostopno na povezavi ... in http://katoliska-cerkev.si/konklave-volitve-novega-papeza
 
 
A. S., Konklave: V torek popoldne prvo glasovanje za novega papeža (Vir: radio.ognjisce.si)

V torek, 12. marca 2013, se bodo začele volitve 265. Petrovega naslednika. Datum konklava je kardinalski zbor sprejel včeraj zvečer, po petih dneh zasedanj. V skladu z apostolsko konstitucijo Universi Dominici Gregis se volitve začnejo od 15 do 20 dni po izpraznitvi Petrovega sedeža. Zadnji motu propij Normas nonnullas, izdan februarja 2013, pa dopušča, da lahko kardinalski zbor odloči tudi drugače. Konklave se bo torej začel dvanajst dni po prenehanju petrinske službe Benedikta XVI.

Kardinali bodo vstopili v Sikstinsko kapelo v torek popoldne
115 kardinalov volivcev se bo prihodnji torek zjutraj preselilo v Dom sv. Marte v Vatikanu, kjer bodo bivali ves čas konklava. Ob 10. uri se bo v baziliki sv. Petra v Vatikanu začela sveta maša za izvolitev papeža (Pro Eligendo Papa). Mašo bo daroval dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano, somaševali pa bodo vsi kardinali, tako volivci kot nevolivci. V torek popoldne ob 15. uri in 45 minut se bodo kardinali volivci iz Doma sv. Marte odpravili v apostolsko palačo in se ob 16. uri in 15 minut v predpisanih liturgičnih oblačilih zbrali v Pavlinski kapeli. Od tukaj bodo ob 16. uri in 30 minut v slovesnem sprevodu odšli v Sikstinsko kapelo. Med sprevodom bodo peli litanije svetnikov, nato pa še pesem Veni Creator na čast Svetemu Duhu. V Sikstinski kapeli bo vsak kardinal naredil prisego molčečnosti. Po prisegi bo papeški ceremonijer, to je msgr. Guido Marini, izrekel besede 'extra omnes', ob katerih morajo vsi, ki niso kardinali, zapustiti Sikstinsko kapelo. Vrata kapele se bodo zaprla in tudi zaklenila. Konklave se bo začel z meditacijo kardinala Prosperja Grecha (Malta), sledilo pa bo prvo glasovanje. Okoli 19. ure in 15 minut bodo kardinali molili večernice. Ob 19. ure in 30 minut pa je predviden odhod nazaj v Dom sv. Marte, kjer bo ob 20. uri večerja.

Urnik v času konklava
Naslednje dni, vse dokler ne bo izvoljen novi papež, bodo kardinali sledili enakemu urniku. Med pol sedmo in pol osmo uro bo v Domu sv. Marte zajtrk. Ob 7.45 je odhod v apostolsko palačo. V Pavlinski kapeli bodo kardinali vsak dan ob 8. uri in 15 minut skupaj maševali. Ob 9.30 bodo vstopili v Sikstinsko kapelo in najprej molili hvalnice. Sledilo bo glasovanje. Ob 12.30 se bodo vrnili v Dom sv. Marte, kjer bo ob enih kosilo. Ob štirih popoldne bodo kardinali ponovno odšli v Sikstinsko kapelo, sledi glasovanje, ob 19.15 molitev večernic in nato vrnitev v Dom sv. Marte.

Kardinali torej volijo novega papeža dopoldne in popoldne. Vsakič potekata dva kroga glasovanja, na dan torej glasujejo štirikrat. Za izvolitev papeža bo potrebna večina, ki bo ustrezala dvema tretjinama vseh glasov kardinalov volivcev. To pomeni, da bo kandidat moral dobiti 77 glasov. Če kardinali v treh dneh ne bodo izvolili papeža, se bodo volitve prekinile za en dan. Dan premora bo namenjen molitvi, medsebojnemu pogovoru kardinalov in duhovni spodbudi.

Vsako kršenje molčečnosti se kaznuje z izobčenjem
Konklave bo potekal v strogi zaupnosti. Kardinalom je prepovedan in onemogočen vsak stik z zunanjim svetom, onemogočen jim je tudi dostop do elektronske pošte in spleta na splošno. Vsako kršenje pravil je strogo sankcionirano. Benedikt XVI. je z motum propijem Normas nonnullas določil, da je vsak, ki prekrši zaupnost konklava avtomatično izobčen. Kardinalom je onemogočen vsak stik z zunanjim svetom tudi v hiši sv. Marte. Stroga molčečnost prav tako veže vse osebje, ki skrbi za nemoten potek konklava. Ti bodo prisego molčečnosti opravili v ponedeljek, 11. marca 2013, ob 17. uri in 30 minut, prav tako v Pavlinski kapeli.

Na streho Sikstinske kapele že namestili dimnik
Veliko zanimanje seveda predstavlja dim, ki bo Cerkvi in svetu sporočil prve rezultate volitev. Danes dopoldne so na streho Sikstinske kapele že namestili dimnik, povezan s pečjo, v kateri bodo po glasovanju sežgali volilne lističe. Kot vemo, bo črn dim pomenil, da kardinali novega papeža še niso izvolili, bel dim pa nam bo sporočil, da ima Cerkev novega papeža. Lističe bodo sežgali ob koncu dopoldanskih in na koncu popoldanskih volitev, a ne za vsakim glasovanjem. To pomeni, da če ni prišlo do izvolitve papeža ali če so ga izvolili pri drugem glasovanju dopoldne ali popoldne, pričakujemo dim okoli 19. ure oziroma okoli 12. ure. Če bo do izvolitve prišlo pri prvem glasovanju dopoldne ali prvem glasovanju popoldne, lahko pričakujemo dim – v tem primeru bele barve – nekoliko prej, torej med pol enajsto in enajsto uro dopoldne oziroma med pol šesto in šesto uro popoldne.

S slovitimi besedami 'Habemus Papam' nam bo ime novega papeža iz lože vatikanske bazilike oznanil kardinal protodiakon, to je Jean-Louis Pierre Tauran. Nato bo Petrov naslednik prvič nagovoril Božje ljudstvo ter podelil apostolski blagoslov Urbi et orbi (mestu in svetu).

Vir: Radio Vatikan

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/aktualno/10167/  
 
 
Branko Cestnik, Papeštvo kot skrajno nasprotje demonskega spiritualizma (Vir: casnik.si)

V Franciji, bolj natančno, v Parizu se vsake toliko časa zgodi, da kakšen ateist vstopi v cerkev iz radovednosti in po petih minutah pride ven kristjan. Paul Claudel je stopil v notredamsko katedralo, slišal petje deškega zbora, kot sv. Pavel na poti v Damask „padel s konja“in prišel ven kristjan. Claudel je nato postal eden največjih krščanskih književnikov prejšnjega stoletja.

André Frossard je stopil v neko majhno pariško cerkvico, v kateri je molil njegov prijatelj. V njej je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Slišal je besede „obstaja drugo življenje, obstaja drugi svet“, „padel s konja“ in prišel ven kristjan.

V zrelih letih je filozof Frossard postal prijatelj papeža Janeza Pavla II.. Med zadnjimi iz francoskih dežel, bolj natančno, pariških ulic, ki ga je Milost napadla iz zasede, je Fabrice Hadjadj, filozof, judovskih korenin, arabskega priimka, človek, ki mu je šlo na živce že to, da je kdo v njegovi navzočnosti izustil besedo „Bog“. Leta 1998 je stopil v cerkev Saint-Séverin v centru Pariza, pogledal na veliki križ, vse mu je postalo jasno in prišel ven kristjan.

Spreobrnjenci so velik dar Cerkvi. Spreobrnjenje je osebno, doživeto. Pogosto vidijo več, si upajo več, zmorejo drugačno govorico. Včasih jim „kristjani od rojstva“ zato ne zaupajo in komaj čakajo, da naredijo kakšno neumnost, da potem lahko zavijajo z očmi: „Saj smo vedeli. Konvertit!“ Fabrice Hadjadj je hitro pokazal, da bo svojo ljubezen do filozofije in jezika razvil v pravcato karizmo. L. 2006 je tako za svoj esej o smrti že prejel prestižno Veliko katoliško nagrado za književnost. V slovenščini pa smo lani pri založbi Družina dobili dobro bukvo: Vera demonov ali preseženi ateizem.

V teh dneh, ko je v Rimu „sede vacante“, ko vsi razmišljamo o velikem dejanju Benedikta XVI. in pričakujemo, kdo bo novi papež, se seveda sprašujemo o smislu in poslanstvu papeštva. Pojavlja se težnja, da bi papeštvo popolnoma desakralizirali, da bi torej papež bil le moralni in praktični verski voditelj brez posebnega nadnaravnega pridiha. Na drugi strani so zmedeni in potrti oni, ki v papeštvu hočejo videli dotik nebes in zemlje, popolno in brezhibno platonsko odslikavo ideje Očeta. Benediktov odstop je zanje kar hud udarec. Naj nam iz zagate pomaga nekdo, ki je bil rojen v Tuniziji, je judovske krvi in je kristjan.

Na kratko: Hadjadj meni, da papeštvo potrebujemo, ker je nadaljevanje Učlovečenja. Nadaljevanje tiste logike, ko človeško meso, človeška roka, oči, beseda udejanjajo Boga med nami. To se dogaja pri vsakem podeljevanju zakramenta, to je tudi intimni smisel papeštva, četudi, seveda, slednje kot tako ni zakrament. Hudiču gre papež strašno na živce. Pa ne zaradi moči, ki jo ima papež nad več kot milijardo ljudi, temveč ker tak položaj pripada bornemu človeškemu bitju, mesu. Bog se zanaša na meso, ki ga demon do konca prezira. Učlovečenje kot največja bolečina demonov.

Podajam celotni Hadjadjov odlomek:

Popolni model sporazumevanja najdemo v zakramentih. V njih je posredovano tisto največje. Ta komunikacija pa vedno teče v telesni bližini, v fizičnem stiku. Duhovnik tako potopi človeka v krstno vodo, položi roke na njegovo glavo, da mu izroči moč Svetega Duha, Kristusa položi v čeljust, da ga ta prežveči, dušo osvobodi groze, ki jo obseda, ko pusti, da pred njim poklekne skesan človek … V zakramentih gre vedno za medsebojno navzočnost teles. Nemogoče se je spovedati po MSN-ju ali prejeti obhajilo po webcamu. Najvišji Božji darovi zahtevajo posredovanje minljivega telesa. In bolj kot na daljavo, brez obraza in brez srečanja z bližnjim, milost oživi, ko je podarjena iz rok rejenega župnika.
Demona je tega groza. Pri Grignionu Monfortskem smo videli, da ga je na neki način bolj strah Marije kot samega Boga, ker je zanj bolj žaljivo, da ga premaga mlado dekle kot Vsemogočni. Kako mora biti šele, ko ga premaga ne le bitje iz mesa in krvi, ampak nekdo, ki še brezmadežen ni, ki je čisto navaden grešnik, ubogi duhovnik, ki izgovarja svoje obrazce in po katerem Bog posreduje svojo milost? Hudič ne zdrži več. Ta kost se mu zatakne v grlu. Duhovništvo čez vse sovraži. Ta Božja moč, ki ga odžene prek telesa, ki mu ne bi dal prebite pare, to je nekaj strašnega! Njega, angela, ki ne pozna teže telesa, ki ne pozna kozmičnih omejitev časa in prostora, premaga majhen, star in trebušast gospod v cerkvi v Bogi vasi pri Šentvidu ob 18h 47. Ne more se več poigravati z našo domišljijo o neki nevidni in oddaljeni milosti, ki bi si jo lahko takoj prilastili. Ne more nam več vzbujati sanj o vzvišeni mistiki, ki bi ji bilo pod častjo, da se spusti nad našega vsakdanjega bližnjega.

S tem se dotikamo tudi vprašanja papeštva. Mnogi so v njem videli hudičevo delo, ki sprevrača evangeljskega duha. Pravoslavni so obsojali cezaropapizem, Luter je papeža označil za antikrista itn. Res da Jezusovi potrditvi Petrovega prvenstva takoj sledi Za menoj, Satan! Če se demon čuti ponižanega pred duhovništvom, ni čudno, da se najraje znaša prav nad duhovniki in jih ima za priljubljene tarče svoje ljubezni. Takoj, ko eden od njih napreduje po apostolski lestvici, z užitkom plane nadenj. S kakšno zagrizenostjo se bo torej spravil šele nad papeža, da bi v njem vzbudil željo po oblasti in aparatu. A če bi ostali samo pri tej možni zlorabi, bi popolnoma spregledali tisto stvar, ki jo želi Bog. Ta stvar je papeška ustanova, ki skrajno nasprotuje demonskemu spiritualizmu, ker je skrajna posledica Učlovečenja. Čistemu nečistemu duhu bi nadvse ugajalo, da bi krščanstvo bilo le zaporedje idealnih dogem, telo nauka brez otipljivega telesa. Seveda je telo demonu lahko igrišče za namigovanja, vendar če je to telo kraj Božjega sijaja, ga to kar najbolj potre. Prav to se zgodi tako s papežem kot z mučencem. Papež je Kristusov namestnik, zato krščanstvo ni ideologija, temveč živo učiteljstvo. Njegovi verniki se ne zbirajo le okrog velikodušnih idej, temveč okrog enkratnosti bližnjega iz mesa in krvi, s svojim značilnim obrazom, svojim poljskim, nemškim ali celo črnskim izvorom. S človekom, ki se sooča z bolečimi dogodki zgodovine, ki ima svoje manije, zaradi katerih nam je mogoče zoprn in ga morda zaradi njih tako zlahka karikiramo, ki pa nam vendar preprečujejo, da bi lebdeli v neki abstraktni praznini, in nam zapovedujejo, da se odnos do evangelija udejanja skozi konkretno sinovsko ljubezen do tega možica v belem. Če ga primerjamo z Božjim veličastvom, je en velik revež, vendar vzor za vse nas reveže in otipljivo znamenje Besede, ki je postala eden izmed nas.

Fabrice Hadjadj: Vera demonov ali preseženi ateizem (Družina 2012), odlomek je iz poglavja: Borna sredstva za dosego najvišjih bogastev.

http://www.casnik.si/index.php/2013/02/27/papestvo-kot-skrajno-nasprotje-demonskega-spiritualizma/
 

A. S., Misijonar p. Opeka za Radio Vatikan: Hvala Bogu in hvala vsem ljudje dobre volje (Vir: radio.ognjisce.si)

„Zelo sem bil ganjen, ko sem slišal, da je slovenska vlada v celoti izrazila podporo tej nominaciji za Nobelovo nagrado za mir,“ je v pogovoru za Radio Vatikan, dejal misijona p. Pedro Opeka. Veseli ga tudi, da njihovega dela za tisoče revežev, med katerimi je tudi mnogo otrok, ni opazila zgolj Cerkev ampak širši krog ljudi. „Za to delo niso izvedeli samo katoličani ampak tudi neverni. Tudi oni so smatrali, da je potrebno to delo podpreti, saj gre za tisoče revežev in otrok, ki smo jim pomagali, da so prišli ven iz najhujše revščine.“

P. Pedro Opeka je v intervjuju za Radio Vatikan še poudaril, da lahko reče samo „hvala! Hvala Bogu in hvala vsem tistim ljudje dobre volje, ki to podprli to delo.“ P. Opeka je poudaril, da to ni samo njegovo delo, ampak je to delo množice ljudi. „Ne delam sam, okoli meni je veliko misijonarjev, tudi iz Slovenije, redovnic, laikom in predvsem domačinov. Posebej sem tako vesel, da sem na Madagaskarju odkril „domače“ ljudi, ki hočejo pomagati svojim rojakom.“

P. Opeka je poudaril, da je danes po vsem svetu „problem edinosti, sloge, spoštovanja in delo za skupno dobro in tudi na Madagaskarju. Prav zato sem vesel, da smo uspeli dobiti čez 400 sodelavcev, to je majhna vojska, da so bili pripravljeni, da gredo in da dajo svoje življenje, svoje talente, da pomagajo svojim sorojakom“.

Spomnimo, da je 1. februarja letos predsednik vlade Janez Janša sporočil, da vlada na svoji 47. redni seji obravnavala informacijo o nominaciji patra Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir. „V zadnjih mesecih je v Sloveniji in svetu tekla široka akcija na različnih ravneh in zbrana je bila impresivna podpora za to nominacijo, tako doma kot v tujini. Med podporniki v tujini so številni predsedniki držav, različnih uglednih mednarodnih institucij iz Evrope, iz Afrike in tudi iz drugih kontinentov. Še posebej pa me veseli, da je v Sloveniji tokrat prišlo do velike enotnosti in je podporo tej nominaciji podpisalo veliko število uglednih posameznikov tako iz političnega, kulturnega, znanstvenega življenja, iz vseh vej oblasti, vključno s predsednikom države, s številnimi poslanci iz različnih političnih opcij, z evropskimi poslanci iz Slovenije in tako dalje in tako dalje. Zaradi tega smo danes, ko smo se seznanili s to informacijo, tudi ugotavljali, da ima ta kandidatura dobre možnosti za uspeh in vanj verjamemo.“ Predstavitev mnenja vlade glede nominacije je zaključil z besedami: „Če kdo, potem si pater Pedro Opeka zasluži Nobelovo nagrado za mir glede na svojo dolgoletno dobrodelno dejavnost v enem najrevnejših kotičkov sveta, kjer se prav tako ukvarjajo s tistimi, ki so te dobrodelne pomoči takšne in drugačne najbolj potrebni.“


Možinov film o Pedru Opeki nagrajen v Kanadi

Jože Možina, režiser dokumentarca o delovanju misijonarja Pedra Opeke z naslovom naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj, je na mednarodnem filmskem festivalu v Kanadi (Canada International Film Festival) prejel nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja. Nagrado mu bodo izročili 6. aprila v Vancouvru, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

V utemeljitvi nagrade je strokovna žirija zapisala, da si film zasluži posebno priznanje, ker izstopa po kakovosti in se v izboru več sto filmov s celega sveta uvršča med najboljše. Za nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja se lahko poteguje največ deset filmov v tekmovalni kategoriji, je sporočil Možina.

Dokumentarec predstavlja delo in osebnost karizmatičnega misijonarja, ki je s sodelavci gibanja Akamasoa pomagal več kot 23.000 brezdomcem. Film postavlja Opeko pri spopadu z revščino in preveliko potrošnjo ter pri varovanju okolja za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih problemov.

Film, za katerega je Možina lani prejel nagrado za najboljšega režiserja dokumentarnih filmov na festivalu ITN v Hollywoodu, je nominiran tudi za najboljši tuji dokumentarni film na evropskem Filmskem festivalu v St. Tropezu, Možina pa za najboljšega režiserja. Celovečerec je bil prvič predvajan decembra 2011 na Televiziji Slovenija.

Pedra Opeko so letos predlagali za Nobelovo nagrado za mir. Predlog poleg slovenskega političnega in cerkvenega vrha podpirajo številne javne osebnosti iz Slovenije in tujine.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/svet/10176/


MOLITEV

Začetek poslanstva
je biti z Njim.
Cilj poslanstva je,
da bi vsi ljudje
vstopili v to občestvo.
Sredstvo za dosego cilja pa je
postati brat in vsem razglasiti
"ime" Jezusa,
v katerem spet odkrijemo
svojo resnico,
da smo sinovi in hčere
ter bratje in sestre.


Silvano Fausti, Pismo Silu
 

5. postna nedelja


17. marec 2013
Jn 8, 1-11


Grešnica
Jezus pa je šel na Oljsko goro. In zjutraj je zopet prišel v tempelj in vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in sédel je ter jih učil. Kar pripeljejo pismouki in farizeji ženo, zasačeno pri prešuštvovanju, jo postavijo v sredo in mu rekó: »Učenik, ta žena je bila zasačena v prešuštvovanju. V postavi nam Mojzes ukazuje take kamnati; kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus pa se je pripognil in je s prstom pisal po tleh. Ko pa ga niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko pa so to slišali, so drug za drugim odhajali ven – počenši od najstarejših – in je ostal sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Žena, kje so? Te ni nobeden obsodil?« Ona pa je rekla: »Nobeden, Gospod.« In Jezus je rekel: »Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več!«

Besede vere za vsakogar


… šel pred pekel …
kjer ni mogoče slišati nobene besede več


Kako je Božji Sin lahko šel pred pekel? Ker je izkusil najglobljo odsotnost Boga, najpopolnejšo osamljenost, je Jezus izkusil dno človeške zapuščenosti. Njegova ljubezen do človeka je bila križana. Ni človeškega pekla, ki ga Kristus ne bi obiskal. Toda po svojem vstajenju je »prvorojenec med mrtvimi« (Kol 1,18).


Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo še bolj kot v preteklosti, pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Aktualna gradiva

Postni čas

P. I. M. Rupnik, Pod Njegovim obličjem, križev pot NOVO!
G. Rožman, Križev pot z Marijo 1
NOVO!
G. Rožman, Križev pot z Marijo 2 NOVO!
Oljsko goro tiha noč pokriva NOVO!
Postni koledar
Postni čas
Štirideset dni postnega časa
Križev pot
Križev pot
Kaj se skriva za masko?
Od križa k luči
Postni čas v naši družini
Križev pot bolnika

Druga aktualna gradiva

Bogastvo dobrega je ljubezen (pps o misijonskem delu Pedra Opeke)
Prinašati ljubezen (molitev Matere Terezije)
Svetopisemske misli o pravičnosti
Misli Matere Terezije
Vseeno (molitev Matere Terezije)
Pismo Očetu
Sadovi Duha
Izbrani odlomki svetopisemskih psalmov
Hvalnice Bogu Stvarniku in Rešitelju
Hvaležnost
Brevir

Video gradiva

Verujem v Boga Očeta
Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega
Verujem v Jezusa Kristusa … ki je trpel pod Poncijem Pilatom
Verujem v Jezusa Kristusa … ki je od mrtvih vstal….
Verujem v Svetega Duha
Verujem v odpuščanje grehov…
Spreobrnjenje apostola Pavla
Minutka za Sveto pismo: Adam v bolnici
Svetniki in pričevalci
Apostolska veroizpoved
Pridite in poglejte
Advent
Post

Gradiva za delo v ŽPS:

Krovni dokument Pridite in poglejte
Projekcija za septembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Projekcija za oktobrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za novembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za decembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za januarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za februarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za marčevsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za aprilsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za majsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za junijsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!

Gradiva za obhajanje leta vere:

Apostolsko pismo Vrata vere - Porta fidei
Logotip Leta vere in razlaga logotipa leta vere

Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...

Izobraževanje izbranih predstavnikov ŽPS za implementacijo PiP


Obveščamo vas, da bo naslednje usposabljanje župnikov in izbranih predstavnikov ŽPS oz. župnije v pripravi na poglabljanje v krovni dokument Pridite in poglejte in pastoralno načrtovanje v župniji, potekalo pod geslom Korak naprej 1 in sicer v soboto, 13. aprila, od 9.00 do 15.00, v Zavodu sv. Stanislava, v Šentvidu nad Ljubljano. Izobraževanje pripravlja t. i. animacijska ekipa.
 
Poslanstvo župnijskega pastoralnega sveta v župniji je skrbeti za uspešen razvoj pastoralnega in občestvenega življenja v župniji. Izobraževanje Korak naprej 1 bo sestavljeno iz teoretičnega dela, katerega namen je spodbujanje osebnostne rasti in rasti v veri ter praktičnega dela oz. pridobivanja praktičnega znanja s področja pastoralnega načrtovanja v povezavi z vsebino petih izzivov PiP-a.

Cilj srečanja je udeležence na osebni in občestveni ravni usposobiti za izvedbo sej ŽPS in pastoralno načrtovanje v prihodnjem pastoralnem letu.

Ker delo v župnijskem pastoralnem svetu predpostavlja tesno sodelovanje župnika in laikov, k udeležbi na srečanju vabimo tako župnike kot laike.



Devetdnevnica za nerojene otroke in domovino (Vir: nadskofija-ljubljana.si)

V Kapeli Božjega usmiljenja in nedolžnih otrok pri Sv. Jožefu na Ulici Stare pravde 11 v Ljubljani bo od srede, 13. marca 2013, od 20.00 do petka, 22. marca 2013, do 20.00 pred praznikom Gospodovega oznanjenja potekala devetdnevnica s 24-urnim češčenjem Najsvetejšega za nerojene otroke in domovino. V soboto, 23. marca 2013, ob 18.00 bo v cerkvi Sv. Jožefa v Ljubljani maša za nerojene otroke in domovino.

Molivci se pobudi lahko pridružijo kadar koli, svojo udeležbo pa lahko vnaprej tudi potrdijo na GSM 051/265–997 ali po e-pošti na naslov: bozjiotroci.zavod@gmail.com. Dogodek organizira ustanova Božji otroci, zavod za življenje.

Več na: http://nadskofija-ljubljana.si/devetdnevnica-za-nerojene-otroke-in-domovino/
 


Mednarodni simpozij Pastoralni in duhovni premiki v Cerkvi na Slovenskem po 2. vatikanskem cerkvenem zboru

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani organizira zato mednarodni simpozij z naslovom Pastoralni in duhovni premiki v Cerkvi na Slovenskem po 2. vatikanskem cerkvenem zboru od 19. do 20. marca 2013.

Prvi dan, v torek dopoldan, se bodo predavatelji osredotočili na naslednje teme: the Impact of the Vatican I and II on the Roman Catholic Church (vpliv prvega in drugega koncila na Rimsko Katoliško Cerkev, N. Tanner, Rim), odmevi koncilskega dogajanja v Cerkvi na Slovenskem (B. Kolar), zakonska zveza in družina v perspektivi 2. vatikanskega koncila (T. Strehovec), koncil in mediji: kontinuitete in prelomi (P. Lah, Rim) in prenova zakonodaje Cerkve v luči II. vatikanskega koncila (B. Košir). Popoldan pa bodo predavatelji spregovorili o: Božja Beseda – živa in učinkovita (M. Peklaj), vpliv koncila na (versko) vzgojo (S. Gerjolj), Duhovni ekumenizem – »duša ekumenskega gibanja« (E 8) (B. Dolenc) in medverski dialog - moda ali nujnost? (M. Osredkar).

Drugi dan, v sredo, se bodo v dopoldanskem delu predavatelji posvetili temam: The Orthodox Church and Sacrosanctum Concillium (pravoslavna Cerkev in Sacrosanctum Concillium, V. Vukašinović, Beograd), cerkveni očetje pred koncilom, na njem in po njem (M. Špelič), Spirituality of Lay People after the Second Vatican Council (duhovnost laikov po 2. vatikanskem koncilu, W. Zyzak, Krakow), udejanjenje liturgične prenove 2. vatikanskega cerkvenega zbora v Cerkvi na Slovenskem (S. Krajnc), smeri liturgične inkulturacije od koncila do danes (C. Oblonšek), sakralna arhitektura po 2. vatikanskem cerkvenem zboru – »ikona« ali »plakat« (L. Debevec).

Mednarodni simpozij se bo zaključil popoldan z naslednjimi predavanji: stanje in perspektiva laikov v Cerkvi na Slovenskem pol stoletja po 2. vatikanskem koncilu (B. Perše), opolnomočenje žensk v katoliški Cerkvi po 2. vatikanskem koncilu (N. Furlan Štante), glavne koncilske smernice v krščanski duhovnosti (F. Podgorelec, Zagreb) in duhovnost: pokoncilski premiki v Cerkvi na Slovenskem (I. Platovnjak).

Mednarodni simpozij se bo 19. in 20. marca 2013 odvijal dopoldan od 9. do 13. ure in popoldan od 16. do 19. ure v veliki dvorani Teološke fakultete.

Več o mednarodnem simpoziju bo na spletni strani Teološke fakultete: http://www.teof.uni-lj.si.



F. Trstenjak, Osmi radijski misijon od 17. do 23. marca 2013 (Vir: radio.ognjisce.si)

Čas radijskega misijona bo gotovo ena izmed posebnih priložnosti, da v letu vere uresničimo priporočilo papeža Benedikta XVI., naj vsak vernik „ponovno odkrije vsebine vere, ki jih izpoveduje, obhaja, živi in izraža v molitvi.“

Pri osebnem prizadevanju za poglobitev in pomnožitev osebne vere, ki mora imeti odmev v oltarnih občestvih in na sploh v javnosti, bosta v pomoč naša metropolita: ljubljanski nadškof dr. Anton Stres in mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek. V pogovorih se bomo „sprehajali“ od stavka do stavka apostolske veroizpovedi.

Za blagoslov radijskega misijona molimo molitev, ki je fatimske vidce naučil angel miru v letu 1916: „Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim nadvse. Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo“.


Program
17. marec (nedelja)

10.00 začetek misijona s sveto mašo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani; mašuje nadškof Turnšek (radijski prenos).
17.00 prvi misijonski pogovor z nadškofom Stresom
20.00 prenos rožnega venca iz radijske kapele (vodijo redovnice)
21.00 ponovitev misijonskega pogovora
18. - 22. marec (ponedeljek – petek)
10.15, 13.00 in 17.00 misijonski pogovori (18., 20. in 22. marca z nadškofom Turnškom, 19. in 21. marca z nadškofom Stresom).
20.00 prenos rožnega venca iz radijske kapele (vodijo redovnice)
21.00 - 23.00 ponovitev misijonskih pogovorov
Posnetki misijonskih pogovorov tudi v radijskem arhivu na radijski spletni strani.
19. marca – praznik svetega Jožefa – bo radijski prenos svete maše ob 9.00.
22. marca bo spovedni dan – v več cerkvah po Sloveniji bo priložnost za prejem zakramenta svete spovedi od jutra do večera. Seznam krajev bo objavljen ob 18. marca naprej.

23. marec (sobota)
9.00 zaključek misijona s sveto mašo v ljubljanski stolnici; mašuje nadškof Stres (radijski prenos)
 
Možnost pogovora z duhovnikom po telefonu
V času misijona bo priložnost za pogovor z duhovnikom po telefonu na številki: 01 512 77 80 in sicer od 10.30 do 13.00 in od 18.00 do 20.00.
18., 19. in 21. marca bo pri telefonu msgr. Miro Šlibar
20. in 22. marca bo pri telefonu p. Silvo Šinkovec.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/140/utrip/10132/ 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







Sent to urad.za.laike.lj@rkc.si — why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp