E-novice ŽPS


Št. 20 (10.6.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si
s. B. Zelič, A.Š., Papež Frančišek: Prejem Svetega Duha ni enkratni dogodek (Vir: radio-ognjisce.si)

Papež Frančišek je na binkoštni praznik v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil slovesno evharistično bogoslužje. V homiliji je spregovoril o moči delovanja Svetega Duha kot je opisano v Svetem Pismu, ki pravi: „Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom“. Poslanstvo Cerkve je ob tem vzporejal s poslanstvom Božje Matere Marije, saj je za obe prav poslušnost Svetemu Duhu temeljna značilnost.

V nagovoru med sveto mašo je papež Frančišek poudaril, da je Cerkev Svetega Duha prejela ne le na binkoštni dan, temveč je to dogodek, ki se je ponovil še večkrat in se še vedno dogaja. Poveličani Kristus tudi dandanes izpolnjuje obljubo, da bo svoji Cerkvi poslal poživljajočega Duha, ki nas uči, nas spominja in nas usposablja za govorjenje. Nato je sveti oče najprej razložil, kako je Sveti Duh živi spomin Cerkve in nas ne le uči razumevati nauk, temveč nam tudi pomaga po njem živeti. In kolikor bolj velikodušno nanj odgovarjamo, toliko bolj Jezusove besede v nas postajajo žive, preraščajo v drže, v dejanja in v pričevanje. V jedru nas Sveti Duh kliče k izpolnjevanju zapovedi ljubezni, je dejal ter nadaljeval: „Kristjan, ki se ne spominja Jezusovih besed, ni pravi kristjan. Je moški ali ženska, ki je ujetnik sedanjega trenutka, ki ne zna ceniti svoje življenjske zgodbe in je ne zna odkriti ter živeti kot zgodovino odrešenja.“ Dejstvo je namreč, da si s pomočjo Svetega Duha lahko razlagamo notranje navdihe in dogodke življenja v luči Jezusovih besed. In tako v nas raste modrost spominjanja in modrost srca, ki je dar Svetega Duha.

Kot tretje je navedel, da nas Sveti Duh usposablja za govorjenje: za pogovor z Bogom in z ljudmi. Spomnil je, da je pogovor z Bogom v molitvi zastonjski dar, je pogovor z Njim v Svetem Duhu, ki moli v nas in nam omogoča Boga klicati očka, oče, saj dejansko smo Božji otroci, je zatrdil papež. Razen tega nam Sveti Duh pomaga govoriti z ljudmi in v njih odkrivati svoje brate in sestre; se z njimi prijateljsko in ljubeznivo pogovarjati ter razumeti njihove stiske in upanja, njihovo žalost in veselje. Sveti Duh nam daje tudi govoriti v „preroštvu“, tako da nas naredi za ponižne in poslušne „kanale“ svoje Besede. To preroštvo živimo s smelostjo tako, da odkrito opozorimo na protislovja in krivice, a vedno s krotkostjo in na konstruktiven način. Nagovor med sveto mašo je papež Frančišek sklenil z mislijo na Marijo. Podobno kot so apostoli na Binkoštni dan, ko je ob prihodu Svetega Duha bila rojena Cerkev, pohiteli oznanjat veselo novico, je Marija že nekoč pohitela pomagat svoji sorodnici in ji ponesti Jezusa. Sveti oče je povabil naj z Materjo, katoliško Cerkvijo skupaj molimo: „Pridi Sveti Duh!

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/155/aktualno/14011/
 

Vatikanski vrtovi: Frančišek, Peres in Abas skupaj molili za mir v Sveti deželi (Vir: http://sl.radiovaticana.va/)

V vatikanskih vrtovih je na binkoštni praznik zvečer potekala molitev za mir v Sveti deželi. Papežu Frančišku sta se pridružila izraelski predsednik Šimon Peres in palestinski predsednik Mahmud Abas ter se tako odzvala na papeževo povabilo, izrečeno pred dvema tednoma med njegovim apostolskim potovanjem v Sveto deželo. Molitve se je udeležil tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej. Skupaj so molili Izraelci in Palestinci, kristjani, judje in muslimani. Molitev je potekala v različnih jezikih in bila sestavljena iz treh delov, namenjenih molitvi s strani treh verskih skupnosti: judovske, krščanske in muslimanske. Vsak del je bil sestavljen iz hvalnice Bogu za dar stvarstva, prošnje za odpuščanje in prošnje za dar miru v Sveti deželi.

»Za gradnjo miru je potreben pogum, veliko večji kot za vojno,« je dejal papež Frančišek ob koncu molitvenega srečanja. »Potreben je pogum, da bi rekli ''da'' srečanju in ''ne'' spopadu; ''da'' dialogu in ''ne'' nasilju; ''da'' pogajanju in ''ne'' sovražnosti; ''da'' spoštovanju sporazumov in ''ne'' dvoličnosti. Za vse to je potreben pogum, velika moč duše.« Frančišek je navzočnost izraelskega in palestinskega predsednika označil kot »veliko znamenje bratstva« in »konkretno znamenje zaupanja v Boga«, ki nanje gleda kot na brate in jih želi popeljati po svojih poteh. »Gospoda predsednika,« je dejal, »svet je dediščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov, a je tudi posojilo naših otrok: otrok, ki so utrujeni in izčrpani zaradi konfliktov ter željni doseči zoro miru; otrok, ki nas prosijo, naj podremo zidove sovraštva in se podamo na pot dialoga in miru, da bi zmagala ljubezen in prijateljstvo.« Spomnil je na preštevilne otroke, ki so padli kot nedolžne žrtve vojne in nasilja, kot rastline potrgane sredi bujne rasti. Naša dolžnost je ravnati tako, da njihova žrtev ne bo zaman. Spomin nanje zbuja v nas pogum za mir, moč za vztrajanje v dialogu za vsako ceno, potrpežljivost za vsakodnevno tkanje vedno bolj trdne mreže spoštljivega in mirnega sobivanja, v slavo Boga in dobro vseh. Frančišek je še zatrdil, da samo človeške moči niso dovolj. Večkrat se je že približalo miru, a zlo ga je uspelo preprečiti. Zato smo tukaj, ker vemo in verujemo, da potrebujemo Božjo pomoč. Slišali smo klic in moramo odgovoriti: klic, naj zlomimo spiralo sovraštva in nasilja, zlomimo z eno besedo: brat. A da bi jo lahko izrekli, moramo vsi dvigniti pogled v nebo in se prepoznati kot otroci enega Očeta.

Zbrane sta nagovorila tudi Peres in Abas, se papežu Frančišku zahvalila za obisk v Sveti deželi in za povabilo na molitev v Vatikan. Izraelski predsednik Šimon Peres je spregovoril o pomembnosti miru. »Dva naroda – Izraelci in Palestinci – še vedno hrepenita po miru. Solze mater nad njihovimi otroki še vedno skelijo v naših srcih. Končati moramo krizo, nasilje, konflikt. Mi vsi potrebujemo mir. Mir med enakimi.« Dejal je, da so se zbrali k prošnji za mir med verstvi, narodi, skupnostmi, moškimi in ženskami, ter izrazil željo, da bi »resničen mir kmalu in hitro postal naša dediščina«. Izpostavil je, da naše poti morajo biti poti milosti in miru: »Pred Gospodom smo enaki. Vsi smo del človeške družine. Kajti brez miru, nismo celotni in moramo še doseči poslanstvo človeštva.« Mir ne pride z lahkoto. Mi moramo uporabiti vse svoje moči, da bi ga dosegli, dosegli kmalu. Četudi to zahteva žrtve in kompromise. Peres je še dejal, da si je za mir treba prizadevati, čeprav se nam zdi daleč: »Če bomo mir zasledovali z vztrajnostjo in vero, ga bomo dosegli.«

Palestinski predsednik Mahmud Abas je izpostavil pomen uresničitve resnice, miru in pravičnosti v Palestini, vsej regiji in svetu kot celoti. »Prosim te, Gospod, v imenu svojega naroda, naroda Palestine – muslimanov, kristjanov in samarijanov, ki goreče želi pravičen mir, dostojno življenje in svobodo … Nakloni, o Gospod, naši regiji in njenim prebivalcem zaščito, varnost in stabilnost.« Izrekel je še prošnjo za mir v Sveti deželi, Palestini in Jeruzalemu, skupaj s tamkajšnjimi prebivalci: »Prosimo te, naj Palestina, in še posebej Jeruzalem, postane varna dežela za vse vernike ter kraj molitve in čaščenja za pripadnike treh monoteističnih verstev, judovstva, krščanstva in islama.«

Molitveno srečanje za mir v Sveti deželi se je sklenilo z objemom papeža Frančiška, izraelskega predsednika Peresa in palestinskega predsednika Abasa. Nato so v vatikanskih vrtovih zasadili še oljko kot simbol miru in v spomin na ta zgodovinski dogodek.

Več na:  http://sl.radiovaticana.va/news/2014/06/09/vatikanski_vrtovi:_fran%C4%8Di%C5%A1ek,_peres_in_abas_skupaj_molili_za_mir_v/slv-805743


 
AS, AŠ, Škof Glavan v Kočevskem Rogu: Preseči je potrebno prizadetost in se potruditi za odpuščanje (Vir: Radio-ognjisce.si)

V kapeli v Kočevskem Rogu ob breznu pod Krenom je preteklo soboto dopoldne potekala že petindvajseta spravna slovesnost, ki se je začela s sveto mašo. Somaševanje je vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan. ...
"Hvala Bogu, da so minili vsaj časi, ko so zasliševali, grozili in preganjali zaradi, kot so rekli, spodkopavanja družbene ureditve, vsakega, ki je obiskal ta brezna ali prižgal svečo poleg tega ali katerega drugega prikritega grobišča," je svoj nagovor po evangeliju v kapeli v Kočevskem rogu okrašeni z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika dejal škof Glavan. Spomnil je na več kot 600 evidentiranih grobišč po vsej Sloveniji in dodal, da bi morala naša družba, če naj bo vsaj malo podobna civiliziranemu svetu, poskrbeti, da se te kosti dvignejo in z dolžno častjo in spoštovanjem zberejo in pokopljejo. Vprašal se je, zakaj ne pride do tega: "Zakaj v našem narodu ne pride do ozdravljenja ran, do sprave? Resnica, da sta obe strani, revolucionarna in protirevolucionarna, nosili domovino v svojih srcih. Eni so si tudi nadeli ime, da je vsakemu lahko bilo jasno, da jim gre za obrambo domovine. A dogodki po decembru 1943, ko so zavezniki, ki so veljali za varuhe demokracije in svobode, odrekli zaščito, so pripeljali do tega, da je slovenske fante, organizirane v narodno vojsko, vihar zla in sovraštva pometal v kraška brezna in rudniške rove z obilno pomočjo tistih zaveznikov, v katere so naivno verjeli in jim slepo zaupali vse do zadnjih trenutkov, preden so šli na svoj zadnji križev pot in v smrt."
Sprava je po besedah novomeškega škofa Glavana možna, če žrtev in krivec, oziroma njihovi somišljeniki, presežeta prizadetost in se potrudita za odpuščanje. "Vendar težava je v tem, da še živi revolucionarji pojmujejo spravo le kot nalogo tistih, ki so krivice trpeli. Resnica pa je, da se je po vojni zgodil nečloveški poboj. In krivica do pobitih ni nič manjša za svojce, ki so se morali te krivice, ki jim je bila storjena, še sramovati.“ Škof Glavan je v nagovoru spomnil na besede iz Katekizma katoliške Cerkve, ki pravi: »Ljubezen do konca, (Jn 13,1) je tista, ki podeljuje Kristusovi daritvi vrednost odrešenja in zadoščenja, sprave in zadostitve.« Ob tem je pojasnil: "Zadoščevanje, kot nas vabi Cerkev za prve petke v mesecu, za lastne in tuje grehe, ima smisel le v veri. Večji poudarek bomo morali dati zadostilni molitvi. Samo ta lahko omehča srce nekoga, da prizna krivdo in jo obžaluje."

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/155/slovenija/14009/ 
 

AS, Gibanje Vera in luč praznuje 30 let (Vir: radio-ognjisce.si)

Gibanje Vera in luč, ki v tem letu praznuje 30. obletnico prihoda v Slovenijo, je minuli v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, pripravilo osrednjo slovesnost. Sveto mašo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih, ki je v nagovoru poudaril drugačnost duševno prizadetih, saj jim ne gre za denar, za tekmovalnost in materialne užitke. „Vabite nas v svet, ki posluša, v svet nežnosti, zvestobe in vere. Opozarjate nas, da ste lahko vi vir življenja in edinosti“, je poudaril škof Pirih in dodal: „Prek prijateljstva, ki ga gradite v vaših skupnostih, postajate drug drugemu znamenje Božje ljubezni in odkrivate ter živite veselje, ki nam ga je prinesel Jezus.“

Nagovor škofa Metoda Piriha pri sveti maši ob 30-letnici Vere in luč v Sloveniji
Vse naše drage lučkarje, njihove starše in prijatelje, sedanje in nekdanje voditelje in vse tu zbrane prisrčno pozdravljam ne le v svojem imenu, temveč tudi v imenu vseh slovenskih škofov.

S to presveto evharistijo se Bogu zahvaljujemo za 30 let življenja in dela gibanja Vere in luč v Sloveniji. Zahvaljujemo se g. Jožetu Mihelčiču, ki je iz Francije gibanje prinesel v Slovenijo, vsem, ki so se v teh letih trudili za njegovo razširitev in rast, in vsem, ki ste prispevali vsak svoj delež, da so ti naši bratje in sestre prepoznavni in sprejeti v Cerkvi in v naši družbi. Naj Bog daje vedno sproti živim svojo pomoč in varstvo, rajnim pa večno srečo pri sebi.

Moja škofovska služba je od samega začetka povezana z vami in vašim delom. Že vrsto let prihajate lučkarji na počitnice v Portorož. Vsako leto ste me povabili k maši in k praznovanju, večkrat pa ste prišli k maši tudi v stolnico v Koper. Nekajkrat sem za kakšno vašo skupino imel podelitev zakramentov uvajanja. In tako bom tudi v četrtek, 5. junija, v cerkvi sv. Štefana v Vipavi, kjer je vaš dom CIRIUS, šestim vašim prijateljem podelil sv. birmo in enemu sv. krst.

Vi niste kakor drugi, ste drugačni. Med starimi je vladalo prepričanje, da so to posebni »ljubljenci bogov«. Veljalo je pravilo: komur bogovi vzamejo nekaj, kar ima večina, mu desetkrat povrnejo na drugem področju. Vam ne gre za denar, za tekmovalnost in materialne užitke. Vabite nas v svet, ki posluša, v svet nežnosti, zvestobe in vere. Opozarjate nas, da ste lahko vi vir življenja in edinosti. Duhovniki, ki delajo z vami, odkrivajo, da je evangelij vesela novica Jezusa Kristusa za uboge in majhne. Prek prijateljstva, ki ga gradite v vaših skupnostih, postajate drug drugemu znamenje Božje ljubezni in odkrivate ter živite veselje, ki nam ga je prinesel Jezus. To na posebno bogat način doživljate pri molitvi, pri maši in drugih verskih obredih.

Bog ljubi vsakega človeka, vsako osebo, zdravo ali prizadeto. Jezus živi v vsakem človeku, tudi če oseba tega ne more izraziti. Vera in luč veruje, da je vsak od teh naših prijateljev poklican, da neguje in poglablja svoje življenje z Jezusom in da vsak od svoje Cerkve, ki ji pripada, prejema duhovno bogastvo njenega izročila.

Jezus v evangeliju pravi, da je večno življenje v tem, da ljudje spoznajo edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal Jezusa Kristusa (prim. Jn 17, 3). In na koncu odlomka pa, kako je Jezus molil za vse nas, naj nas Bog ohrani v edinosti z njim in med seboj, da bomo čim bolj eno (prim. Jn 17, 11).

Hvaležni smo vsem duhovnikom, ki lučkarjem odkrivajo poti v večno življenje, iščejo načine, kako priti do Boga, ga spoznavajo, ustvarjajo zavezo in prijateljstvo z Njim ter prijetno okolje, v katerem bo vsak lahko rasel v veri in ljubezni. Vsi, ki se vključujete v gibanje Vera in luč, morate biti pripravljeni od lučkarjev sprejemati njihove posebne darove in z njimi deliti svoje. Jezus in njegov Sveti Duh naša srca preoblikujeta tako, da smo sposobni sprejeti uboge, drugačne in odrinjene ter v njih prepoznati Jezusov obraz in njegovo podobo.

Hvaležni smo Jezusu, da vedno moli in prosi za nas, ustvarja med nami edinost in da je zmeraj z nami.

Naj nas Marijin zgled vodi na poti v prihodnost. Marija in sv. evangelist Janez, ki ga je Jezus posebej ljubil, sta bila navzoča pri njegovem trpljenju, ko sta na veliki petek stala pod križem. Kažeta nam pot, kako naj to isto ljubečo in zvesto navzočnost živimo z našimi prijatelji v naših skupnostih. Marija nas kot ljubeča mati uči, kako naj skupaj nosimo človeške stiske in trpljenje ter živimo iz vere v vstajenje. Naj bo vsega tega čim več za prihodnost!

Več  na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13975/
 
 
Mojca M. Štefanič, Papež bo septembra molil za mir na območju Soške fronte (Vir: druzina.si)

Papež Frančišek je napovedal, da bo letošnjem septembru obiskal prizorišče krvavih spopadov na Soški fronti pred skoraj stotimi leti, ko so se na gorskem bojišču spopadli vojaki italijanske in avstro-ogrske vojske. V spomin na prvo svetovno vojno, ki se je pričela leta 1914, bo sveti oče 13. septembra letos obiskal vojaški spomenik v Foljanu v Goriški pokrajini, mestecu, ki je do leta 1918 sodilo na območje tedanje Avstrije.

Papež je svoje načrte za jesensko potovanje razodel skupini italijanskih karabinjerjev, ki jih je minuli petek sprejel v avdienco, kot je poročal Radio Vatikan. Ob spomeniku naj bi molil »za padle v vseh vojnah«, je dejal Frančišek. V nagovoru je spomnil, da delo karabinjerjev zahteva razpoložljivost, potrpežljivost, požrtvovalnost in občutek dolžnosti, ob tem pa spomnil na zgodovinski primer požrtvovalnosti iz obdobja nacionalsocialistične okupacije v Italiji.

Tedaj 23-letni karabinjer Salvo d'Acquisto je v mestecu Palidoro blizu Rima »daroval svoje mlado življenje, da bi rešil življenja nedolžnih ljudi pred nacistično brutalnostjo«, je pojasnil papež. Podoficirja so septembra 1943 ustrelili nemški vojaki, ko je bil udeležen v sporu, ki pa ga ni sam zanetil. Zaradi njegove žrtve je bilo osvobojenih več kot dvajset civilistov, ki naj bi sicer umrli kot talci. Po sledi tega dolgega izročila naj karabinjerji z vedrino in velikodušnostjo nadaljujejo svoje služenje, s pričevanjem za ideale, ki navdihujejo njih in njihove družine, je zaključil sveti oče.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez-bo-septembra-molil-za-mir-na-obmocju-soske-fronte
 
 
 
»Glas Italije« je sestra Cristina (Vir: Druzina.si)

STA poroča, da je redovnica s Sicilije, ki je postala mednarodna pevska senzacija, postala zmagovalka pevske televizijske oddaje The Voice. 25-letna Christina Scuccia je postala znana marca, ko je žirijo in občinstvo navdušila s svojo različico pesmi "No one" ameriške pevke Alicie Keys.

Posnetek njenega nastopa je postal izredno priljubljen na spletnem portalu YouTube, prejšnji mesec pa je o njej na naslovnici pisal ameriški časnik New York Times.

"Najbolj se moram zahvaliti tistemu gori," je redovnica dejala ob zmagi. "Želim, da Jezus pride med nas," je dodala, preden je pred občinstvom zmolila očenaš.

Kot zmagovalki ji pripada pogodba z založbo Universal, vendar še ni znano, ali jo bo sprejela. Kot je napovedala, bodo o njeni pevski karieri odločili njeni nadrejeni. "Srečna bom tudi, če bom še naprej pela z otroki v naši župnijski cerkvi," je dejala redovnica.
Po prvem nastopu v oddaji, ki je navdušil množice, je povedala, da se je za nastop odločila zaradi besed papeža Frančiška o tem, da je treba širiti Božjo besedo.

Več: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBglas-italije%C2%AB-je-sestra-cristina




 
MOLITEV


O, ti majhen,
beli košček Kruha,

ki si moj živi Bog!

Klečim pred
tvojim skritim bistvom,

lačna, žejna, praznih rok.

Želim, da vso me použiješ

v ljubeči luči treh Oseb,

iz mene temo vso izmiješ,

me spremeniš v svoj sveti dih.

O, ti čista Kri ljubezni,

ki v kelih usmiljeno kapljaš,

v mojo kri izlij hvaležnost,

dar življenja, ki le ti ga daš.

Naj v vsaki Tvoji sveti maši

na kolenih te častim

in vse, kar delam,
mislim, molim,

v obhajilo bližnjim spremenim.

Naredi iz mene dar ljubezni,

da svet bo Tebi posvečen,

da zvesti plamen večne luči

bo moje duše svetli odsev.

Zaupam, vate, Jezus, Jagnje,

zaupam vate, nevidni Bog,

ljubim Te, četudi čutim,

da oltar srca je ves ubog!

iz molitvene revije Magnifikat

 

Sveta Trojica


15. junij 2014
Jn 3,16-18

 


Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina božjega.

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

 

Tretji izziv PiP-a: Živa občestva
 

"Namesto poudarjanja množičnosti bomo odkrivali in ustvarjali živa občestva, v katerih bo posameznik ustvarjalno sodeloval in celostno osebno rasel" (PiP 64). Krovni dokument klic k novi evangelizaciji prepoznava v klicu k živim krščanskim občestvom, ki jih povezuje vera v Jezusa Kristusa in v katerih je močna navzočnost vstalega Gospoda, ki se kaže v mnogoterih oblikah oznanjevanja ter v bratskem lomljenju kruha in medsebojni pomoči (prim. PiP 80).

Po papeževem mnenju ima oznanilo neizbežno družbeno vsebino: "v središču evangelija samega sta občestveno življenje in obveznost do drugih" (EG 177). Zato papež Frančišek pravi, da sprejetje prvega oznanila, ki vabi, da se Bogu pustimo ljubiti in ga ljubimo s tisto ljubeznijo, ki nam jo on sam naklanja, povzroči prvi in temeljni odziv v človekovem življenju in njegovem delovanju. To je, da želi blagor drugih in si zanj prizadeva kot za dobrino, ki mu je pri srcu (prim. EG 178).

Biti kristjan torej pomeni biti v občestvu. Papež izpostavlja poseben pomen župnije, ki "z vsemi svojimi dejavnostmi opogumlja in oblikuje svoje člane, da bodo dejavniki evangelizacije" (EG 28). Po njegovem mnenju je župnija "občestvo občestev" (prim. PiP 80). "Je svetišče, v katero žejni prihajajo pit, da bi nadaljevali pot, je središče nenehnega misijonarskega poslanstva" (EG 28). Obenem pa obžaluje, da klic po obnovi in prenovi župnij še ni obrodil zadostnih sadov, da bi bile bolj blizu ljudem. V nadaljevanju papež tako kot krovni dokument Pridite in poglejte in pred njim plenarni zbor (prim. PiP 82, PZ 90), druge cerkvene institucije, temeljna občestva in mala občestva, gibanja in druge oblike združenj, označi kot bogastvo Cerkve, ki jih Duh prebuja za evangeliziranje vseh okolij in področij, a jih obenem opozarja, naj ne izgubijo stika z župnijo, in se z veseljem vključijo v organsko pastoralo krajevne Cerkve (EG 28-29).

Gradiva
 

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, marec 2014


Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
 

9. poglavje: Obhajanje bogoslužja oz. evharistije v naši župniji


Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.


Vas zanima? Oglejte si!
Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.
 
Romanje prvoobhajancev in njihovih staršev na Brezje

Škofijski Urad za družino, vabi duhovnike, katehistinje in druge pastoralne delavce, da skupaj s prvoobhajanci in njihovimi starši poromate k Mariji Pomagaj na Brezje. Za dar evharistije se bomo zahvalili v soboto, 14. junija. Začeli bomo ob 9.30 z uvodnim programom Po Mariji k Jezusu, nadaljevali ob 10.00 z družinsko sveto mašo in zaključili z “romanjem” okrog Marijinega oltarja.
Organizatorji prosimo, da sporočite okvirno število romarjev (otrok in odraslih) iz vaše župnije do 2. junija, na naslov: Škofijski urad za družino, Ljubljana, tel: 01/234 75 82, ali po e-pošti: Urad.za.druzino.lj@rkc.si.
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







 

Email Marketing Powered by MailChimp