E-novice ŽPS


Št. 20 (5.2.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
urad.za.laike.lj@rkc.si

Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas

Dragi bratje in sestre!

»Oče, potrdi nas v veri!« S to željo smo Slovenci leta 1996 pričakali prvi obisk papeža Janeza Pavla II. S ponosom smo mu takrat povedali: »Slovenci smo že 1250 let kristjani. Hvaležni smo za dar vere. Tudi naša dežela je rodila in še rojeva svetnike. Vera našega naroda je bila zlasti v 20. stoletju bridko preizkušana, a je ostala neomajna. Baklo vere pa želimo ponesti tudi v prihodnja stoletja.«

Papež nas je ob obeh obiskih v Sloveniji spomnil na to, da ni dovolj sklicevanje na pretekla stoletja vernosti, na velike svetilnike vere, kot sta bila škof Anton Martin Slomšek in mučenec Lojze Grozde, kajti: »Evangelij nikoli ni oznanjen enkrat za vselej. V vsaki dobi zahteva novih oznanjevalcev in prič. Vsaka krščanska generacija se mora sama na novo odločiti za krščanstvo.« Te papeževe besede izpred šestnajstih let si kličemo v spomin, ko po navodilih papeža Benedikta XVI. obhajamo »leto vere«.

»Leto vere« smo začeli ob 50. obletnici začetka 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenegazbora. Mnogi se še dobro spomnite, kako se je Cerkev v letih po koncilu začela prenavljati. Okrepila se je s številnimi duhovnimi poklici ter dobila novega poleta in poguma. V bogoslužju smo začeli uporabljati domači jezik in se tako še bolj zavedli, da smo Cerkev vsi krščeni, da smo v njej vsi soodgovorni in vsi poslani oznanjat evangelij. Vendar pa se je zato treba najprej živo zavedati, kako velik dar je vera in kaj je bistvo naše vere. O tem želimo spregovoriti danes.

V Apostolskih delih, ki opisujejo začetke krščanstva, se krščanska vera kar štirikrat imenuje »pot« (prim. Apd 18,26; 19,9; 22,4; 24,22). Podoba vere kot potovanja nam je blizu. V veri napredujemo in jo poglabljamo. Pomeni tudi, da ne hodimo sami, ampak imamo za sopotnika samega Božjega Sina ter številne brate in sestre, ki verujejo tako kot mi. Predvsem pa po zaslugi vere ne hodimo na slepo, ne živimo brez cilja, ampak vemo za pot in za cilj. Naša Pot je Jezus Kristus. Njegov zgled in njegove besede nas vodijo in usmerjajo. Naš cilj je odrešeno, srečno življenje pri Njem skupaj z Njegovim in našim Očetom in Svetim Duhom.

V današnjem evangeliju smo slišali, kako so Jezusa njegovi rojaki zavrnili, ga celo hoteli pahniti v prepad, a je kljub temu nadaljeval svoje poslanstvo in je, kot je zapisano v evangeliju, »hodil dalje« (Lk 4,30). In tudi v našem času nadaljuje svoje poslanstvo. »Glej, stojim pred vrati in trkam,« pravi Jezus v Razodetju.»Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Jezus potrka velikokrat, najbolj močno pa takrat, ko slišimo oznanilo o Božji ljubezni do nas. To je ljubezen, kakršno opisuje apostol Pavel v današnjem drugem berilu. Takrat je najboljša priložnost, da ga sprejmemo, da začnemo verjeti v njegovo ljubezen in mu ljubezen vračati. Apostol Janez povzema našo vero takole: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo« (1 Jn 4,16). Ko verujemo, zaupamo v Jezusa Kristusa, zaupamo v Božjo ljubezen in tako premagujemo vse strahove, ki nam grozijo v našem krhkem življenju.

Vera torej ni samo medla slutnja, da »mora biti nekaj«, da »je nekaj nad nami«, neka »višja sila«, kakor rečejo nekateri. To še ni vera. Krščanska vera se začne, ko sprejmemo Jezusa za svojega učitelja in vodnika. Tega pa ne naredimo kar tako in brez osnove, ampak razumno, ker se damo v veri poučiti in ker uvidimo, da je pametno in razumno verovati. Ko lahko rečemo z apostolom Pavlom: »Vem, komu sem veroval« (2 Tim 1,12). Ne verujemo na slepo, ampak po treznem premisleku in se svobodno odločamo, ali bomo Jezusa kot učlovečenega Božjega Sina sprejeli za svojo Pot, Resnico in Življenje.

Toda pri tem odločanju za vero v Jezusa Kristusa nismo prepuščeni sebi, saj nas k svojemu Sinu Jezusu priteguje sam nebeški Oče. Jezus pravi: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal« (Jn 6,44). Bog je namreč položil v naše srce hrepenenje po resnici, pravici in ljubezni, ki jih najdemo samo v Jezusu Kristusu.

Madleine Delbrêl, francoska duhovna pisateljica, ki se je h katoliški veri spreobrnila pri 20 letih in je nato vse življenje pričevala za Kristusa po pariških delavskih predmestjih, je v svoji knjigi z lepim naslovom Veselje, da verujem zapisala: »Vera je vedno Božji dar. Ne moremo je najti na nobeni tržnici, v nobeni človeški tovarni. Verovati ni nikoli čisto naravno. Vera nam razodeva, kar je po naravi skrito, vera nam omogoča, kar je nemogoče. … Če vero sprejmemo, nam daje védenje, ki je nedostopno znanosti, nam daje ljubezen, ki sicer uporablja naše srce, a ni po njegovi meri, nam daje prednost, da delamo za Kristusovo odrešenje.«

Naša vera pa je tudi občestvena. Do nje nismo prišli sami. Do nje nam je utrl pot Bog s pomočjo drugih in po nas jo želi spet predati drugim. Vsak, ki veruje, je kakor člen v veliki verigi verujočih. Verujemo skupaj s celotno Cerkvijo. Tako nosi in vzdržuje mojo vero vse cerkveno občestvo. Vsak izmed nas veruje »v Cerkvi in skupaj z njo«. »Kdor veruje, ni nikoli sam,« pravi papež Benedikt XVI.

Vera je torej velika vrednota, velika dragocenost. Elizabeta je Marijo pozdravila z besedami: »Blagor ji, ki je verovala!« (Lk 1,45). In tudi Jezus blagruje tiste, ki verujejo, ko pravi apostolu Tomažu: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati« (Jn 20,29). Blagor torej nam, ki verujemo!

Dragi bratje in sestre! Vabimo vas, da se v letu vere, ki ga obhajamo, resnično zavemo in Bogu zahvalimo za veliki dar vere, ki smo ga prejeli. Tako kot je imel navado Božji služabnik, misijonar Friderik Baraga, smo tudi mi povabljeni, da poromamo h krstnemu kamnu župnije, v kateri smo bili krščeni. Zahvalimo se Bogu za čudoviti dar krsta, poglobimo svojo vero in postanimo še bolj goreči oznanjevalci evangelija vsem tistim, ki morda na poti vere omahujejo, pa tudi vsem, ki Boga z iskrenim srcem iščejo, pa ga še niso našli.

Naj vas pri tem odgovornem poslanstvu spremlja materinska priprošnja in blagoslov Device Marije, ki je z zvesto ljubeznijo spremljala svojega Sina tudi v dneh preizkušenj in trpljenja.
 
slovenski škofje
 

Poziv k poboju kristjanov  (Vir: druzina.si)

V Ljubljani na Zaloški cesti so – za zdaj neznani storilci – na poslovni stavbi enega izmed diskontnih trgovcev napisali poziv k fizičnem obračunu s kristjani.

Napis »Kristjani – klali smo vas 1945 – klali vas bomo 2013« je brez dvoma sovražnogovorno netenje nestrpnosti na podlagi verske pripadnosti, torej dejanje, ki ga izrecno prepoveduje slovenske ustava.

Ta namreč v 63. členu jasno pravi: »Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.«

Protikrščanski »grafit« nosi vse prvine, ki jih omenja ta ustavni člen: pozivanje k verskemu sovraštvu ter spobdujanje k nasilju in vojni. Omenjanje letnice 1945 namreč jasno sugerira ravnanja, ki so bila posledica komunistične revolucije in z njo spodbujene državljanske vojne. Očitno želijo nekateri ta ravnanja ponoviti v letu 2013.

Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/EF978B49125F8189C1257B0500317419?OpenDocument
 
 

Izjava za javnost, Protiustavno hujskanje k sovraštvu do kristjanov na grafitu v Ljubljani
 

Slovenski katoličani izražamo globoko zaskrbljenost zaradi grafita, ki se je v petek, 1. februarja, pojavil na eni izmed trgovinskih poslopij v Ljubljani: »Kristjani – klali smo vas 1945 – klali vas bomo 2013«.
 
Omenjeni grafit je še eden v vrsti primerov očitnega javnega spodbujanja in razpihovanja verskega sovraštva in nestrpnosti proti kristjanom, ki smo mu priča v zadnjih letih. Gre za težko kršitev 63. člena slovenske Ustave, ki je sankcionirana v 297. členu Kazenskega zakonika. Ne gre le za neposredno grožnjo z linčem velikemu delu slovenskega prebivalstva, ki se izpoveduje za kristjane različnih veroizpovedi, temveč tudi za hujskanje k sovraštvu do kristjanov. Ob tem je grožnja neposredno podkrepljena z očitnim odobravanjem, omalovaževanjem in celo zagovarjanjem genocida ter drugih oblik hudodelstev zoper človečnost, ki jih je totalitarna oblast izvedla nad tisoči žrtvami povojnega komunističnega nasilja.
 
Grafit slovenske katoliške laiške organizacije ostro zavračamo in obsojamo ter izražamo skrb nad stanjem duha nekaterih v slovenski družbi, ki se očitno zatekajo k nasilju in tudi druge pozivajo k njemu. Zgodovina uči, da takšno vzdušje, kateremu pritegnejo mnenjski voditelji, mediji in uredniki, pristojni organi državne oblasti pa molčijo in si zatiskajo oči, lahko vodi v najbolj grobe oblike kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato pozivamo vse odgovorne državne organe in institucije, medije in predstavnike politike, da po svojih močeh prispevajo k pospeševanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh državljanov, ne glede na njihovo versko in drugo prepričanje, ter se tako zavzamejo za izgradnjo svobodne in demokratične Slovenije.
 
Podpisniki izjave:
Svet katoliških laikov Slovenije
Društvo Slovenski katoliški izobraženci
Socialna akademija
Združenje slovenskih katoliških zdravnikov
Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije
Društvo družinski center Betanija
Združenje Kolpingovih socialnih dejavnosti Slovenije
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
Skupnost katoliške mladine – SKAM
Združenje animatorjev Oratorija
Društvo Mladinski ceh
Frančiškovi otroci in mladina – FRAMA
Katoliški študentski center Sinaj
Društvo MMM, stičišče mladih
Slovensko biblično gibanje
Združenje don Boskovihsotrudnikov
Združenje farmacevtov za življenje
Katoliška karizmatična prenova Slovenije
Zakonci za Kristusa
Neokatehumenska pot

 
Podpora nominaciji misijonarja Pedra Opeke (Vir: katoliska-cerkev.si)

Z vsem srcem in prepričanjem podpiram predlog, da gospod Pedro Opeka, znani misijonar na Madagaskarju in voditelj združenja Akamasoa, prejme Nobelovo nagrado za mir.

Gospoda Pedra Opeka poznam od leta 1972, ko je bil še študent v Ljubljani in nato v Parizu, preden se je podal kot misijonar na Madagaskar. Imel sem možnost, da sem ga tam dvakrat obiskal, prvič leta 1982 in drugič leta 2010. Obakrat sem na lastne oči videl in občudoval njegovo neizmerno zavzetost in požrtvovalnost v službi najbolj zapuščenih. Vedno se je navdihoval pri sv. Vincenciju Pavelskem, ustanovitelju družbe lazaristov, katere član je. Njegovo delo je doseglo vrhunec, ko je prišel delovat v glavno mesto Antananarivo in tam odkril ljudi na smetišču, ki so največji reveži med reveži. Ustanovil je združenje Akamasoa, ki ga vodi in je do danes rešil več deset tisoč ljudi iz najglobljega brezna revščine in moralnega propada ter jim vrnil človeško dostojanstvo in jih ponovno vključil v človeško družbo.

Če bo gospod Pedro Opeka dobil Nobelovo nagrado za mir, bo postal nekakšen svetovni prvak na moralnem področju ljubezni do bližnjega in človekoljubnosti in sem globoko prepričan, da je do tega upravičen.

msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
 
Več na: http://katoliska-cerkev.si/podpora-nominaciji-misijonarja-pedra-opeke
 

Pobuda za nominacijo – Pedro Opeka za Nobelovo nagrado za mir(Vir: katoliska-cerkev.si)

V teh dneh se veliko piše o nominaciji Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir. Zelo smo veseli odzivov na ta predlog. Potrebno je dodati še nekaj podatkov za razjasnitev poteka nominacije. Postopek ni preprost. Namen pojasnil je spodbuditi vse, ki bi še želeli podpreti nominacijo Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir.

V Misijonskem središču Slovenije podpiramo vsako pobudo, ki širi pozitivno védenje o velikem humanitarnem delu, ki ga po celem svetu opravljajo slovenski misijonarji. Zato smo tudi po svojih močeh pomagali pri podpori in uresničitvi ideje, da se Pedra Opeko predlaga za prejemnika Nobelove nagrade za mir, saj z njim tvorno sodelujemo že več kot 30 let. Pedro Opeka je šel v misijone leta 1975. Pri občudovanju njegovega dela je veliko število dobrih ljudi, ki ga ne samo spoštujejo, ampak s svojimi darovi tudi podpirajo njegovo poslanstvo pri odpravljanju in omejevanju revščine na Madagaskarju. Morda podatek, da so ljudje dobre volje v Sloveniji v zadnjih treh letih samo za nakup riža za otroke iz smetišča zbrali preko 381.380,00 €. To dejstvo pove, da ljudje poleg občudovanja misijonarjeve osebnosti razumejo stisko otrok in družin ter preko Opeke konkretno pomagajo. Samo občudovanje in sočustvovanje pa nista dovolj, potrebno je narediti korak naprej in pomagati. Dobrotniki so zgled udejanjene pomoči najrevnejšim na Madagaskarju.

Pri vsem tem ima pomembno mesto tudi nacionalna televizija, ki je pred dobrim letom predvajala odmeven film z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi Misijonsko središče Slovenije. Lani spomladi je stekla tudi akcija za Opekovo nominacijo na najvišji vladni ravni, tako s strani predsednika vlade Janeza Janše, ki je imel v ta namen pogovore v Združenih narodih, kot evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Vse je v skladu s pravili Nobelove ustanove potekalo v tajnosti do uradne objave.

Pedro Opeka je nesporno ena največjih osebnosti našega časa. Z neizmerno energijo in osebno žrtvijo je vzpostavil globalni zgled za spopad z eno največjih ran človeštva – revščino. Vsem, ki podpirajo njegovo delo in sodelujejo pri pobudi, da bi prejel Nobelovo nagrado, se iskreno zahvaljujemo.

Posebna zahvala gre dr. Ediju Gobcu iz Clevelanda v ZDA, ki ima kot posameznik največje zasluge za promocijo Pedrove nominacije med mnogimi osebnostmi po svetu. Zadnje leto je skoraj vse delo ustanove SRCE (Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra) posvetil tej dejavnosti. V Misijonskem središču Slovenije vse ljudi dobre volje vabijo, da se pridružijo tej pobudi.

Narodni ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin

Več na: http://katoliska-cerkev.si/pobuda-za-nominacijo-pedro-opeka-za-nobelovo-nagrado-za-mir

 
Kdo je Pedro Opeka? (Vir: katoliska-cerkev.si)

Pedro Opeka

Pedro Opeka se rodil 29. junija 1948 v Buenos Airesu v Argentini. Leta 1966 je stopil v misijonsko družbo lazaristov. Med leti 1968 in 1970 je na Teološki fakulteti v Ljubljani študiral teologijo, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje še danes.

Posveča se humanitarnemu delu. Približal se je ljudem, ki živijo na smetiščih glavnega malgaškega mesta Antananarivo. Posebno skrb namenja otrokom. Ljudi povezuje in jim pomaga na poti samozaupanja. Zanje išče delo in jim pomaga sprejeti delovne navade. Skupaj z njimi je začel graditi stanovanja, vasi, šole, športne dvorane in cerkve. V programe za izhod iz revščine, ki jih je razvil, je bilo doslej vključenih približno 100.000 najrevnejših. V vaseh, ki so jih skupaj zgradili, danes živi okoli 20.000 ljudi, pri čemer se dotok revežev v vasi se še ni ustavil. K uspehu je pripomogel splet več dejavnikov: Opekova inkulturacija v malgaško okolje, izostren čut za pravičnost in metoda dela, ki temelji na neposrednem, spoštljivem in globoko etičnem odnosu do ljudi.

Pedro Opeka je ustanovitelj dveh humanitarnih združenj: leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa (v prevodu pomeni dobri prijatelji) v Antananarivu, leta 1994 pa tudi Antenne Akamasoa v Vangaindrano na jugovzhodu Madagaskarja.
S sodelavci združenj je zgradil več vasi in centrov: leta 1990 vas Antolojahary s šolo za 980 otrok; leta 1991 center Manantenasoa z osnovno in srednjo šolo ter kuhinjo za 2500 otrok; 1992 center Andralanitra na mestnem odlagališču smeti z osnovno in srednjo šolo in s kuhinjo za 1950 otrok; leta 1993 center Mahatsara z osnovno šolo za 750 otrok; leta 1997 center Safata v Fianarantsoi. V letu 2008 je začel graditi dodatno šolo v Antananarivu. Trenutno je v šolah, ki sta jih združenji zgradili, okrog 9000 otrok. Otrokom poleg šolanja vsak dan ponudi tudi obrok riža.

Več na: http://katoliska-cerkev.si/kdo-je-pedro-opeka



 

TEOLOŠKI KOTIČEK


PRIDITE IN POGLEJTE
Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument


Veliki itinerariji pastoralne prenove
 
Vzgoja bodočih duhovnikov
125.    
Papež Benedikt XVI. je o duhovništvu dejal: »Božja drznost, da sebe zaupa človeškim bitjem, in da nas, četudi pozna naše slabosti, še vedno obravnava kot sposobne, da delujemo in smo navzoči namesto Njega, ta Božja drznost je zares velika in se skriva v besedi duhovništvo.« Nova evangelizacija, ki je nova tudi v metodi in izrazu, nekaterih tradicionalnih vlog duhovnika več ne predvideva ali jim zmanjšuje pomen. V teh časih je »Božja drznost« glede duhovništva enaka, duhovnik pa enako potreben in ključen kot nekoč. Njegova prva naloga je, da se posvečuje v tem, kar je: živo znamenje Kristusa med brati. Vzgoja bodočih duhovnikov mora zato stremeti k močnemu izkustvu vstalega Kristusa ter duhovnosti dobrega pastirja. Merila in programi njihove vzgoje morajo na tej točki vztrajati. Kar zadeva študij teologije, je pomembno, da temelji na vedah, kot so Sveto pismo, dogmatika in moralna teologija. Enako pomembno je poznavanje filozofije, vključno s sodobnimi miselnimi tokovi. Prezgodnji študij humanističnih in pedagoških ved lahko kandidate za duhovništvo zavede v aktivizem in izvotljeno pastoralno prakso.

Dialog z neverujočimi, drugače mislečimi in drugače verujočimi
126.      
Prvi korak nove evangelizacije je korak navznoter in tudi slovenski pastoralni načrt ima težišče na novi krščanski zavednosti in apostolski gorečnosti tistih, ki so v jedru Cerkve. Vendar nas nova evangelizacija ne zapira vase in ne ustvarja duhovne elite. T. i. »dvorišče poganov« najprej pomeni načelo odprtosti za vse ljudi dobre volje, ki iščejo resnico in pravico, ter za vse, ki so na poti spoznanja Boga. Drugače misleči ne sme biti razumljen kot nasprotnik ali celo kot odpadnik. Brez drugače mislečih kristjan v današnji družbi ne more poglabljati svoje identitete. Spomnimo, da je ravno pluralna družba rimskega imperija ustvarila ugodne pogoje za razvoj krščanstva.

127.        Bolj konkretno gre za sklop dejavnosti Cerkve, ki razvijajo dialog z neverujočimi in drugače mislečimi. Svojevrstno »dvorišče« predstavljajo oddaljeni kristjani, ki zakramentov ne prejemajo, so pa dovzetni za blagoslove, tradicionalna slavja in ljudske običaje ter določene obrede. Na ravni župnij zato ohranjamo tovrstne dejavnosti, na širši družbeni ravni pa bolj kot doslej vzpostavljamo dialog s kulturo, umetnostjo, mediji in intelektualci.

Nova področja dobrodelnosti
128.       
Dobrodelnost sodi k bistvu pastoralnega delovanja. Vztrajali bomo pri dosedanjih oblikah dobrodelnosti in jih vzpostavljali v župnijah, kjer še ni nobene organizirane oblike. Poleg splošne krepitve dobrodelnosti jo moramo razširjati tudi na nova področja. Prvo je področje osebnih stisk. Izzivov je veliko: bolniki, ostareli in osamljeni, ovdoveli, ranjeni po ločitvi, ranjeni po hudem trpljenju ali zaradi izgube smisla, zasvojeni na kemičen ali nekemičen način, prikrajšani za to ali ono človeško dobrino. Poleg strokovnih terapevtskih pristopov, ki se jih poslužujemo v mejnih situacijah, lahko veliko dobrega naredimo s pogovorom, svetovanjem, s skupinami za samopomoč, pa tudi s preprostimi skupinami za animacijo in druženje. Pri teh pristopih ne smejo manjkati ustrezna strokovnost, usposabljanje in supervizija. Področje za razvoj dobrodelnosti je tudi izobraževanje in usposabljanje obubožanih za živ­ljenje. Prvi koraki v tej smeri so lahko programi usposabljanja za lastno pridelovanje hrane.

Družbeni nauk Cerkve
129.         
Družbeni nauk Cerkve sodi tako v steber oznanjevanja kot v steber dobrodelnosti. Po eni strani evangelij prevaja v družbeno življenje, po drugi pa krepi dobrodelnost, ji odpira oči ter ji nudi miselno ozadje. Pastoralno leto socialne pravičnosti oziroma družbenega nauka Cerkve (2011–1012) je pokazalo, da slovenski katoličan pozna le nekatere teme družbenega nauka (npr. družina), v mnogih drugih (npr. človekovo delo) pa je nepoučen ali neveden. V prihodnje si bomo prizadevali za boljše poznavanje družbenega nauka Cerkve. Povezali bomo dosedanja izobraževanja ter dejavnosti in po potrebi zastavili nova.

MOLITEV

Gospod,
Ti si.
Čutiš vsak moj utrip
veselja in življenja,
stiske in strahu,
bolečine in iskanja.
Ti si.
Vedno znova.
Tam, kjer sem.
Nikoli me ne izpustiš
iz svojega objema.

5. nedelja med letom


10. februar 2013
Lk 5, 1-11


Jezus pokliče prve štiri učence
Ko pa je množica pritiskala za njim, da bi poslušala božjo besedo, je on stal ob Genezareškem jezeru. Zagledal je dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je ter iz čolna učil množico. Ko pa je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je Simon Peter to videl, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli, je namreč obšla groza njega in vse, ki so bili z njim; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil!« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.

Besede vere za vsakogar


Verujem v Boga …

… stvarnika nebes in zemlje …
k stvariteljstvu je povabljen vsak človek


Bog je Stvarnik, ker je Oče. Božje stvariteljstvo izhaja iz njegove očetovske nežnosti do človeka. To nežnost ljudem pomaga znova odkriti Kristusovo vstajenje. Številne religije pripovedujejo o več stvarnikih. Sveto pismo nasprotno pravi: Bog je rekel in je nastalo. Bog s človekom vedno znova navezuje čudovit, stvariteljski pogovor. Izraz stvarjenje se torej ne navezuje le na preteklost, ampak je stalna dejavnost. Ne označuje torej »končnega izdelka«, ampak proces, ki ni nikoli končan. V tem stvarjenju sta življenje in smrt podvržena svobodi in človekovi odgovornosti: vsak človek je poklican, da postane stvaritelj po Božjem zgledu.

Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo še bolj kot v preteklosti, pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Aktualna gradiva

Brevir

Bogastvo dobrega je ljubezen (pps omisijonskem delu Pedra Opeke) NOVO!

Video gradiva

Verujem v Boga Očeta
Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega
Verujem v Jezusa Kristusa, ki je trpel pod Poncijem Pilatom NOVO!


Spreobrnjenje apostola Pavla
Minutka za Sveto pismo: Adam v bolnici

Božična video gradiva

Poklon kraljev
Poklon pastirjev 
Popis v Betlehemu
Prihod novega kralja
Pastirjeva piščal

Božično molitveno bogoslužje

Božično molitveno bogoslužje 1
Božično molitveno bogoslužje 2
Božično molitveno bogoslužje 3
Božično molitveno bogoslužje 4
Božično molitveno bogoslužje 5
Božično molitveno bogoslužje 6
Božično molitveno bogoslužje 7

Božična PPS gradiva

Očka za božič
Marija in njen sin
Jezusovo rojstvo

Gradiva za delo v ŽPS:

Krovni dokument Pridite in poglejte
Projekcija za septembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Projekcija za oktobrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za novembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za decembrsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu.
Gradivo za januarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za ferbuarsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!
Gradivo za marčevsko sejo ŽPS, ki jo najdete tudi tu. NOVO!

Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si!

Tretja iz serije meditacij na temo Apostolske veroizpovedi:

Verujem v Jezusa Kristusa, ki je trpel pod Poncijem Pilatom 
Vabimo vas...


Seminar srečanja z živim Bogom in izlitje Svetega Duha na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani z naslovom Glej, Luč!

Začetek seminarja: sreda, 30. januarja 2013 ob 18. uri (prvo srečanje) in nato še 5 tedenskih srečanj

Z napovedanim dogodkom,želimo nagovoriti in dati priložnost srečanja z živim Bogom. Predvidenih je pet tedenskih zaporednih srečanj. Datumi in naslovi posameznih srečanj so na naši spletni strani. Vsako srečanje je vsebinsko sestavljeno iz treh delov:
- glasbenega dela,
- predavanja in pričevanj ljudi, ki so se z Bogom osebno srečali ter
- pogovor v manjših skupinah.
Na četrtem srečanju je predvideno t.i. »izlitje Svetega Duha«. Gre za dar, milost osebnega srečanja z živim Bogom s tem ko udeleženec med molitvijo prostovoljno izroči svoje življenje Gospodu Jezusu Kristusu.

Več informacij: http://prenova.rkc.si/



Odprimo Slovenijo življenju

Resnica je, da človek živi svoje življenje v polnosti od spočetja, a zaradi neupoštevanja človekovih pravic smo Slovenci v letu 2011 v postopkih umetne prekinitve nosečnosti izgubili 4263, od leta 1979 do leta 2011 pa več kot 381.000 nerojenih otrok.

O pravici do življenja slehernega človeka, nam bo v dneh med 9. in 12. februarjem 2013 spregovoril Joannes Bucher, evropski regionalni direktor organizacije Human Life International, največje Pro-Life organizacije na svetu. (www.hli.org)
Joannes Bucher živi v Salzburgu, doktoriral je iz teologije in katoliške vzgoje na salzburški univerzi. Leta 1998 ga je prijatelj navdušil za delo v prid nerojenemu človeškemu življenju in od tedaj svetuje ženskam pred klinikami, ki izvajajo umetne prekinitve nosečnosti, predava in  usposablja nove svetovalce po vsej Evropi, v javnosti brani pravico do življenja od spočetja dalje ter sodeluje na mednarodnih pro-life konferencah. Vodi Center za življenje v Salzburgu, poučuje katoliško religijo na salzburškem Višjem ekonomskem inštitutu in je eden od pobudnikov salzburške molitvene iniciative. Njegovi obiski, še posebej v bivših komunističnih državah, so obrodili bogate sadove. Skupine ljudi molijo in svetujejo ženskam pred zdravstvenimi ustanovami ter tako rešujejo nerojena življenja, celo politika je ponekod postala bolj naklonjena nerojenemu človeškemu življenju in spodbuja odločanje staršev za življenje.
 
Program srečanj:
Sobota, 9. februar, 2013, ob 19. uri  srečanje  v kapeli v Antonovem domu na Viču (Tržaška 85, Ljubljana)
Na srečanju bo še posebej predstavljena zaščita nerojenega človeškega življenja z vidika zdravstva, farmacije, vzgoje in izobraževanja.

Nedelja, 10. februar, ob 17.30. uri sveta maša ZA življenje v mariborski stolnici, ob 19. uri  predavanje v Slomškovi dvorani.

Ponedeljek, 11. februar, ob 18. uri maša ZA življenje v koprski stolnici, ob 19. uri predavanje v cerkvi svetega Bassa v Kopru (Prešernov trg na Mudi).

Torek, 12. februar, od 9.00 do 11.00 srečanje za duhovnike, redovnike, redovnice, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani.
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







Sent to urad.za.laike.lj@rkc.si — why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp