E-novice ŽPS


Št. 19 (3.6.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si
Marjana Debevec, Papež na stadionu z 52 tisoč člani Prenove v Duhu (Vir: radio-ognjisce.si)

Papež Frančišek se je sinoči na olimpijskem stadionu v Rimu srečal s 52 tisoč člani Katoliške karizmatične prenove iz 55 držav sveta. Dejal jim je, da so tok milosti v Cerkvi in za Cerkev. Spodbudil pa jih je tudi, naj bodo delivci milosti in ne njeni nadzorniki; da naj zedinjeni med seboj evangelij ponesejo v svet ter se približajo ubogim.

Navdušena množica je papeža Frančiška sprejela med petjem v španščini. Olimpijski stadion je postal prostor vere in upanja. Papež je člane gibanja odločno opozoril pred preveliko organiziranostjo in pred tem, da bi bili nadzorniki milosti in cariniki Svetega Duha.

„Vaša pot je pot evangelizacije, duhovnega ekumenizma, skrbi za uboge in potrebne ter sprejemanja zapostavljenih. Vse to pa naj temelji na čaščenju! Temelj Prenove je častiti Boga!

Zbrane je sveti oče tudi povabil k notranji edinosti, ki izhaja iz Svetega Duha in se rodi v edinosti Svete Trojice.

Od kje prihajajo ločenosti? Od hudiča! Ločenost pride od hudiča. Izogibajte se prosim notranjim bojem! Med vami naj jih ne bo!“.
Pojdite na ceste in evangelizirajte, oznanjate evangelij; spomnite se, da se je Cerkev rodila tistega jutra na binkošti, ko so šli apostoli ven, jih je povabil papež. „Približajte se ubogim in se preko njihovega telesa dotaknite ranjenega Jezusovega telesa. Pustite se v svobodi voditi Svetemu Duhu in prosim, ne zaprite Svetega Duha v kletko!“.

Papež se je spomnil tudi, da je karizmatike, ko je bil v Buenos Airesu, šaljivo imenoval šola sambe. Zatem pa je bil imenovan za njihovega duhovnega asistenta in tako jih je spoznal. Prenova v Duhu je po njegovih besedah velika moč v oznanjevanju evangelija v veselju Svetega Duha.

Papežev govor je bil neposreden, prijateljski. Večkrat jim je postavil kakšno vprašanje, kot na primer, ko se je spomnil, da so karizmatiki v začetku vedno s seboj nosili evangelij. „Ali to delate tudi danes? Da! Nisem tako prepričan! Če ne, se vrnite k tej prvi ljubezni in vedno v žepu nosite Božjo besedo. Vsakokrat preberite kakšen odlomek“, jih je še povabil.

Pred nagovorom se je papež zadržal v dialogu z duhovnikom, zakonskim parom, mladim fantom in slepo ženo. Ob sklepu pa je vprašal, zakaj se niso predstavili tudi stari starši. „Ostareli so naša modrost, so modrost Cerkve; ostareli, ki jih velikokrat zavržemo“, je dejal sveti oče.

V pogovoru z ženo in materjo treh otrok je papež poudaril osrednjo vlogo družine, kjer Jezus raste v ljubezni med zakoncema in v življenju otrok. Prav zato pa jo sovražnik tako zelo napada: „Družine so domača Cerkev. Toda tudi zakonci so kot vsi ljudje grešniki, vendar želijo iti naprej v veri, v rodovitnosti in v veri otrok. Naj Gospod blagoslovi družino, jo naredi močno v tej krizi, v kateri jo hudič hoče uničiti.“

Duhovnikom je papež svetoval eno samo besedo: bližina in sicer bližino z Jezusom in Božjim ljudstvom. „Ljubite svoje ljudstvo, bodite blizu ljudem“.

V pogovoru z mladim fantom je papež nakazal pot mladosti, ki cilja na velike stvari, v nasprotju z življenjem, ki ga ohranjamo zaprtega v trezorju. „Na takšen način mladi postanejo stari, v najslabšem pomenu te besede. Postanejo starci in ne služijo več ničemur. Mladi morajo tvegati: tvegati za dobro, tvegati v upanju. In ciljati na visoke stvari. Mladost je zato, da jo damo, da bi drugi spoznali Gospoda. Ne hranite zase vašo mladost: pojdite naprej!“.

Po pričevanju slepe žene je papež nakazal, kako je trpljenje pričevanje za svet: „Bratje in sestre, ki trpijo, ki so bolni, ki so prizadeti, so bratje in sestre maziljeni s Kristusovim trpljenjem; posnemajo Jezusa v najtežjem trenutku na križu. To maziljenje v trpljenju nosijo za dobro celotne Cerkve.“

Ob sklepu je vse zbrane papež še povabil k praznovanju velikega jubileja Prenove v Duhu za binkošti leta 2017 na Trgu sv. Petra.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/aktualno/13967/ 
 
 
Splošna avdienca posvečena romanju v Sveto deželo: Papež prosil za odpuščanje in povabil k molitvi za mir (Vir: Radio Vatikan)

Papež Frančišek je katehezo med splošno avdienco namenil svojemu romanju v Sveto deželo, ki je bilo – kot je dejal – »velik dar za Cerkev«, za katerega je Bogu hvaležen. »Vodil me je v to blagoslovljeno deželo, ki je videla zgodovinsko navzočnost Jezusa in kjer so se zgodili temeljni dogodki za judovstvo, krščanstvo in islam,« je zatrdil in se zahvalil patriarhu Fouadu Twalu, škofom različnih obredov, duhovnikom, frančiškanom kustodije Svete dežele. Hvaležnost je izrazil tudi jordanskim, izraelskim in palestinskim oblastem ter vsem, ki so sodelovali pri izvedbi obiska.

Papež o srečanju na Božjem grobu: »Doživeli smo vso bridkost in trpljenje razdelitev«
Osnovni cilj Frančiškovega romanja v Sveto deželo, potekalo je od 24. do 26. maja, je bila 50. obletnica zgodovinskega srečanja med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagorom. To je bilo prvič, da je Petrov naslednik obiskal Sveto deželo, je pojasnjeval Frančišek. Pavel VI. je tako med drugim vatikanskim koncilom začel papeška potovanja zunaj italijanskega ozemlja. Tista preroška gesta rimskega škofa in carigrajskega patriarha je postavila temeljni kamen na težavno, a obetajočo pot edinosti vseh kristjanov, na kateri so od takrat bili storjeni pomembni koraki. Kot je zatrdil Frančišek, je bilo zato njegovo srečanje z Bartolomejem, »ljubljenim bratom v Kristusu«, vrh obiska Svete dežele. V spomin je priklical njuno skupno molitev na Jezusovem grobu, navzoči pa so bili tudi jeruzalemski grško pravoslavni patriarh Theopholis III. in apostolski armenski patriarh Nourhan, nadškofi in škofi različnih Cerkva in skupnosti, civilne oblasti in številni verniki. »Na tistem kraju, kjer je odmevalo oznanilo vstajenja, smo doživeli vso bridkost in trpljenje razdelitev, ki še vedno obstajajo med Kristusovimi učenci,« je dejal papež. »Predvsem pa smo med bogoslužjem, napolnjenim z vzajemnim bratstvom, spoštovanjem in naklonjenostjo, slišali močan glas Vstalega dobrega pastirja, ki želi iz vseh svojih ovac narediti eno samo čredo; slišali smo željo po ozdravitvi še odprtih ran in po vztrajnem nadaljevanju poti proti polnemu občestvu.«
 
»Prosim odpuščanja … «
Papež Frančišek je prosil za odpuščanje, kot so to storili že njegovi predhodniki: »Prosim odpuščanja za vse tisto, kar smo mi storili ter tako povzročili to ločitev, in prosim Svetega Duha, naj nam pomaga ozdraviti rane, ki smo jih mi storili drugim bratom. Vsi smo bratje v Kristusu,« je dodal in nadaljeval, da sta s patriarhom Bartolomejem prijatelja in brata, da sta izrazila pripravljenost za skupno hojo: skupno molitev, skupno delo za Božjo čredo, iskanje miru, varovanje stvarstva. »Kot bratje moramo iti naprej.«
 
Spodbuditi k miru
Drugi cilj romanja v Sveto deželo pa je po papeževih besedah bil »opogumiti regijo na poti k miru, ki je hkrati dar Boga in zavzetost ljudi«: »To sem storil v Jordaniji, Palestini in Izraelu. In vedno kot romar, v imenu Boga in ljudi, ko sem v srcu nosil veliko sočutje za otroke te dežele, ki predolgo časa živijo z vojno in imajo pravico poznati dneve miru!« Zato je papež kristjane pozval, naj se z odprtim in poslušnim srcem pustijo maziliti Svetemu Duhu, da bodo vedno bolj zmožni dejanj ponižnosti, bratstva in sprave. Duh namreč omogoči, da drže ponižnosti, bratstva in sprave osvojimo v vsakdanjem življenju, z osebami različnih kultur in verstev ter tako postanemo oblikovalci miru.
 
Frančišek pozval k molitvi za mir v Sveti deželi: »Računam na vaše molitve!«
Papež Frančišek je nadaljeval, da se je v Jordaniji zahvalil oblastem in narodu za sprejem številnih beguncev, ki prihajajo iz vojnih območij. Gre za humanitarno delo, ki si zasluži in terja stalno podporo mednarodne skupnosti. Med romanjem po drugih krajih je papež spodbudil oblasti, naj se še naprej trudijo pomiriti napetosti na bližnje vzhodnem območju, predvsem v trpinčeni Siriji. Prav tako naj nadaljujejo z iskanjem pravične rešitve za izraelsko palestinski konflikt. Zato je papež povabil izraelskega in palestinskega predsednika, ki sta oba človeka in oblikovalca miru, naj prideta v Vatikan, da bi skupaj molili za mir. »Lepo prosim tudi vas,« se je obrnil na vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, »ne pustite nas samih: molite, zelo molite, da nam bo Gospod dal mir v tej blagoslovljeni deželi! Računam na vaše molitve!«
 
V veri potrditi krščanske skupnosti
Romanje v Sveto deželo je bila tudi priložnost za »potrditev krščanskih skupnosti, ki zelo trpijo, v veri« ter »izraziti hvaležnost vse Cerkve za navzočnost kristjanov na tem območju in celotnem Bližnjem vzhodu«. Po papeževih besedah so ti bratje in sestre »pogumni pričevalci upanja in ljubezni«, so »sol in luč« v tej deželi. S svojim življenjem vere in molitve ter vzgojno in skrbstveno dejavnostjo, delajo v korist sprave in odpuščanja ter prispevajo k družbenemu skupnemu dobremu.
 
Zdravamarija sklenila papeževo katehezo
»S tem romanjem, ki je bilo prava Gospodova milost, sem hotel prinesti besedo upanja, a sem jo tudi sam prejel,« je ob koncu kateheze dejal papež Frančišek. »Prejel sem jo od bratov in sester, ki upajo proti vsakemu upanju, preko veliko trpljenja,« pri čemer je spomnil tudi na vse, ki so zaradi konfliktov zbežali iz svoje domovine, ter na tiste, ki so na različnih koncih sveta diskriminirani in zaničevani zaradi svoje vere v Kristusa. »Še naprej jim bodimo blizu!« je pozval. »Molimo zanje in za mir v Sveti deželi ter na celotnem Bližnjem vzhodu.« Molitev vse Cerkve naj prav tako podpira pot proti polni edinosti med kristjani, da bo svet veroval v ljubezen Boga, ki je v Jezusu Kristusu prišel prebivat med nas. Nato je papež skupaj z zbranimi verniki molil Zdravamarijo.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
 

Mojca M. Štefanič, Frančišek sklenil Marijin mesec maj (Vir: Radio-ognjisce.si)

S tradicionalno slovesnostjo v vatikanskih vrtovih se je papež Frančišek minulo soboto zvečer poslovil od Marijinega meseca maja. V številnih življenjskih trenutkih lahko molitev k Božji Materi Mariji kristjanom podeli moč, je sveti oče dejal v kratkem razmišljanju o evangeljskem odlomku obiskanja pred tamkajšnjo lurško votlino, ki je urejena po francoskem izvirniku. V njej častijo »Marijo nagle pomoči«, saj Marija vedno takoj prihiti na pomoč, je pojasnil sveti oče.

Pred molitvijo ob votlini je kardinal Angelo Comastri, papežev generalni vikar mesta Vatikan, vodil tradicionalno procesijo z molitvijo rožnega venca od bližnje cerkve sv. Štefana do Marijine votline. K slovesnosti je papež povabil tudi bolnike, ostarele in invalide.

Vir: Kathpress / RV

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/francisek-sklenil-marijin-mesec-maj
 

AS, Radio Vatikan, Papeški letopis za leto 2014 in Cerkveni statistični letopis za leto 2012: Porast števila vernikov najbolj konstanten v Afriki (Vir: radio-ognjisce.si)

V teh dneh sta izšla Papeški letopis za leto 2014 in Cerkveni statistični letopis za leto 2012. Urednika sta msgr. Vittorio Formenti in profesor Enrico Nenna. Za izdajo je poskrbel Centralni statistični urad Cerkve.

Papeški letopis podaja podatke, iz katerih je mogoče sklepati o nekaterih novostih v življenju katoliške Cerkve po svetu od izvolitve papeža Frančiška, 13. marca 2013, do 22. februarja 2014. V tem obdobju so bili ustanovljeni dva nova škofijska sedeža, ena eparhija, en apostolski in en nadškofijski eksarhat. Ena teritorialna prelatura je bila povzdignjena v škofijo.

Število katoličanov
Statistični podatki iz drugega letopisa se nanašajo na leto 2012 in zaobjemajo 2.981 cerkvenih okrožij po svetu. Od leta 2005 do 2012 je število krščenih na svetu naraslo s 1.115 na 1.229 milijonov, kar pomeni, da je število vernikov naraslo za 10,2 odstotka. Upoštevajoč, da je število svetovnega prebivalstva v istem časovnem obdobju naraslo s 6,46 na 7,02 milijardi, se lahko zatrdi, da se je delež katoličanov rahlo povišal: s 17,3 na 17,5 odstotkov.

V Evropi je leta 2012 prebivalo 23 odstotkov svetovne katoliške skupnosti. Obenem je celina, ki je od vseh najmanj dinamična. Porast števila krščenih v letih med 2005 in 2012 je le malo višji od dveh odstotkov. Sicer katoličani predstavljajo okoli 40 odstotkov evropskega prebivalstva in pa, kot že rečeno, 23,3 odstotka vseh vernikov po svetu, kar pomeni skoraj dva odstotka manj kot leta 2005.

Celina, kjer je naraščanje Cerkve najbolj konstantno, je Afrika. Število tamkajšnjih katoličanov leta 2012 je doseglo skoraj 199 milijonov. Ritem naraščanja tega števila je tako rekoč dvojen v primerjavi s tistim na azijski celini. Močno pa presega tudi porast števila vseh prebivalcev v Afriki. Verniki na afriški celini so leta 2005 predstavljali 13,8 odstotkov, leta 2012 pa 16,2 odstotka vseh vernikov po svetu.

Narašča sicer tudi število katoličanov v Aziji, ki predstavljajo okoli 11 odstotkov celotnega katoliškega sveta. Na ameriški celini prebiva 49 odstotkov vseh katoličanov. Nespremenjen ostaja odstotek katoliških vernikov v Oceaniji, ki pa predstavlja le manj kot 0,8 odstotka celote.

Število škofov, duhovnikov, stalnih diakonov
Število škofov na svetu v obdobju od 2005 do 2012 je naraslo s 4.841 na 5.133. Leta 2012 je bilo 414.313 duhovnikov. Med njimi je bilo 279.561 škofijskih in 134.752 redovnih duhovnikov. Njihovo število v celoti je v primerjavi s tistim leta 2005 naraslo za okoli 2 odstotka. Največji porast, za 24 odstotkov, je bil zabeležen v Afriki, za 20 odstotkov v Aziji, sledita še Amerika, kjer je bil porast duhovnikov 1,6 odstoten in v Oceaniji 0,2 odstoten. V Evropi pa je njihovo število padlo za šest odstotkov. Sicer so evropski duhovniki leta 2012 predstavljali 45 odstotkov, azijski 14,5 odstotkov, afriški 9,7 odstotkov in oceanijski 1,1 odstotka vseh duhovnikov skupaj.

Stalni diakoni so skupina pastoralnih delavcev, ki je v letih med 2005 in 2012 doživela najmočnejši razvoj. Njihovo število se je s 33.391 povečalo na 42 tisoč. V Evropi je bilo leta 2005 malo manj kot 11 tisoč stalnih diakonov, sedem let kasneje pa skoraj 14 tisoč. Tudi v Ameriki je bil porast opazen: število se je z 21.722 zvišalo na preko 27 tisoč. Stalni diakoni so predvsem v Severni Ameriki zelo pogosti. Vsi skupaj na ameriški celini predstavljajo 64,7 odstotkov vseh stalnih diakonov po svetu, evropski pa 32,8 odstotkov. Mnogo manj pogosti pa so v Afriki in Aziji.

Število redovnikov in redovnic
Redovnih bratov je bilo leta 2005 po svetu 54.708, leta 2012 pa 55.314. Najbolj je njihovo število upadlo v Evropi, kar za 10,2 odstotka. Prav tako je upadlo v Oceaniji, za 7 odstotkov, in v Ameriki za 3 odstotke. Za 27,5 odstotkov pa je naraslo v Aziji in za 8,8 odstotkov v Afriki. Kljub očitnemu upadanju števila redovnih bratov v Evropi, njihova prisotnost na tej celini še vedno predstavlja 31,8 odstotkov celotnega števila.

Leta 2012 je bilo po svetu 702.529 redovnic, med katerimi je bilo 38 odstotkov navzočih na evropski celini. V primerjavi z letom 2005 je število upadlo za 7,6 odstotkov. Največji upad je bilo mogoče zaznati v Evropi, Ameriki in Oceaniji, medtem ko je število redovnic v Afriki naraslo za 16,7 odstotkov in v Aziji za 10,5 odstotkov.

Število semeniščnikov
Letopis nazadnje podaja še podatke o številu semeniščnikov, ki je v sedmih letih naraslo za 4,9 odstotkov. Leta 2012 jih je bilo 120.051. Največji porast so zabeležili v Aziji, zatem v Afriki, sledi še Oceanija. V Evropi in Ameriki je semeniščnikov manj.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/svet/13930/
 

M. Jerebič, Pozivi k izpustitvi Sudanke, ki se noče odpovedati svoji krščanski veri (Vir: radio-ognjisce.si)

Mednarodna skupnost nadaljuje prizadevanja za izpustitev 27-letne Sudanke, ki je obsojena na smrt, ker se noče odpovedati krščanski veri. Ameriško, britansko, kanadsko in nizozemsko veleposlaništvo v Kartumu Sudan poziva k spoštovanju verske svobode in pravice vsakogar, da zamenja vero, kar je uzakonjeno v mednarodnem pravu in tudi začasni sudanski ustavi iz leta 2005. Državo je k spoštovanju verske svobode pozval tudi vatikanski predstavnik pri Združenih narodih.

Spomnimo: 27 letna Meriam Ibrahim je bila februarja aretirana in nato obsojena na smrt z obešenjem, ker naj bi zanikala muslimansko vero. Sodnik ji je dal tri dni časa, da se odloči glede vere, pol ure naj bi jo prepričeval tudi nek imam, a Meriam je sodniku odločno dejala, da je kristjanka in da ni nikoli zagrešila odpada od vere.

Kot je znano, se je Meriam rodila muslimanskemu očetu iz Sudana in pravoslavni materi iz Etiopije. Ker jo je oče zapustil, ko je imela 6 let, je bila vzgojena v krščanski veri. A po šeriatskem pravu, ki priznava le prenos vere po očetovi liniji, Meriam ostaja muslimanka. Poleg tega šeriatsko pravo ne priznava poroke med muslimanko in kristjanom. Njena zakonska zveza s kristjanom Danielom Wanijem je tako v Sudanu neveljavna, sodišče pa jo je zaradi prešuštva obsodilo tudi na 100 udarcev z bičem. Zaradi neveljavnosti zakonske zveze njun še ne 2-letni sin ni bil prepuščen v skrbništvo očetu, ampak mora biti skupaj z materjo v zaporu. Meriam je v torek v zaporu rodila tudi hčerko Mayo. Kljub nosečnosti je bila v zaporu priklenjena na verige.

Kot poročajo mediji, je očetu družino že uspelo obiskati v zaporu, pri tem Wani ni želel komentirati dejstva, da je Meriam oblastem prijavil njen brat, dodal pa je, da mu je žena zatrdila, da se ne namerava odpovedati svoji veri. Smrtna kazen naj bi bila zaradi dojenčice in možnosti dojenja preložena za dve leti, odvetniki pa upajo na ponovitev procesa, saj je lokalni sodnik izvajal le šarijo, ni pa upošteval nacionalnih zakonov. Datum prizivnega procesa naj bi bil objavljen junija.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/svet/13925/ 




 
MOLITEV


 

Pridi, pridi, Sveti Duh,

iz nebes na nas razlij

svoje luči svetli sij!

Pridi, oče revežem,

ki deliš darove vsem,

pridi, srcem svetla luč!

Ti olajšaš nam bridkost,

ti si dušam sladki gost,

ti jih sladko poživiš.

V hudem trudu si nam mir,

v vročem dnevu hladen vir

in tolažba v žalosti.

O, ti luč preblažena,

daj, razsvetli srca vsa

zvestih svojih vernikov.

Saj brez tvoje milosti

človek poln je bednosti,

krivdi ne izogne se.

Duši madeže izmij,

kar je suho, spet zalij

in ozdravi rane vse!

Upogni, kar upira se,

vse ogrej, kar mrzlo je,

vodi vse, ki so zašli.

In sedmero vlij darov

v duše svojih vernikov,

saj ti v vsem zaupajo.

Za krepost plačilo daj,

srečno smrt in sveti raj,

v njem veselje vekomaj.

Aleluja. Pridi Sveti Duh! Napolni srca svojih vernih

in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Aleluja.
 

Binkošti


8. junij 2014
Jn 20,19-23

Jezus se prikaže apostolom

Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih (tja), kjer so iz strahu pred Judi bili učenci, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče poslal mene, tudi jaz pošljem vas.« In po teh besedah je dihnil vanje in jim govoril: »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

 

Papež opaža, da je zavest istovetnosti in poslanstva laikov v Cerkvi zrasla, vendar se ozaveščanje odgovornosti laikov, ki izhaja iz krsta in birme, ne kaže povsod v isti meri. Kot morebitna vzroka navaja premajhno izobraženost laikov za prevzem pomembnih odgovornosti in pretiran klerikalizem. Opaža, da so velike težave pri tem, da bi preko laikov "krščanske vrednote prodirale v družbeni, politični in gospodarski svet" (EG 102). Oblikovanje laikov in evangeliziranje poklicnih in intelektualnih skupin za papeža predstavljata pomemben pastoralni izziv (EG 102). Papež posebno mesto daje vlogi žene tako v družini kot pri pomoči duhovnikom pri izvajanju pastoralnega dela in meni, da je treba "razširiti prostore za učinkovito žensko navzočnost v Cerkvi" (EG 103).

Nadalje papež pravi, da se mnogi laiki (pa tudi duhovniki) bojijo, da jih bo kdo povabil, naj prevzamejo kakšno nalogo in se skušajo izogibati vsaki obveznosti, ki bi jim mogla vzeti prosti čas (EG 81). Ob tem tako laike kot posvečene osebe spominja, da "poslanstvo ni privesek ali dodatna zadeva življenja. Poslanstvo je nekaj, česar ne morem iztrgati iz svojega bitja, razen če se hočem uničiti. ... Priznati moramo, da smo zaznamovani za to poslanstvo, da prinašamo luč, blagoslavljamo, oživljamo, dvigamo, ozdravljamo, osvobajamo. Tu se pokaže, kdo je iz vse duše bolniška sestra, iz vse duše učitelj, iz vse duše politik. To so tisti, ki so se najgloblje odločili, da bodo živeli z drugimi in za druge. Če pa nasprotno kdo medsebojno ločuje dolžnost na eni strani in zasebnost na drugi, tedaj vse postane sivo in takšen človek bo stalno iskal priznanje ali branil svoje potrebe" (EG 273).

Gradiva
 

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, marec 2014


Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
 

9. poglavje: Obhajanje bogoslužja oz. evharistije v naši župniji


Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.
 
Romanje prvoobhajancev in njihovih staršev na Brezje

Škofijski Urad za družino, vabi duhovnike, katehistinje in druge pastoralne delavce, da skupaj s prvoobhajanci in njihovimi starši poromate k Mariji Pomagaj na Brezje. Za dar evharistije se bomo zahvalili v soboto, 14. junija. Začeli bomo ob 9.30 z uvodnim programom Po Mariji k Jezusu, nadaljevali ob 10.00 z družinsko sveto mašo in zaključili z “romanjem” okrog Marijinega oltarja.
Organizatorji prosimo, da sporočite okvirno število romarjev (otrok in odraslih) iz vaše župnije do 2. junija, na naslov: Škofijski urad za družino, Ljubljana, tel: 01/234 75 82, ali po e-pošti: Urad.za.druzino.lj@rkc.si.
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/









Email Marketing Powered by MailChimp