E-novice ŽPS


Št. 18 (27.5.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si
Helena Škrlec, Škof Glavan: Brezje so duhovna okrepčevalnica in ambulanta (Vir: radio-ognjisce.si)
 
V slovenskem narodnem svetišču na Brezjah je bilo v soboto še posebej slovesno. Ne le zaradi praznika Marije Pomagaj, ampak tudi zato, ker se spominjamo 200. obletnice nastanka milostne podobe. Ob tej priložnosti se je pri sveti maši na trgu pred baziliko zbralo približno 4.000 vernikov. Pred začetkom bogoslužja, ki ga je vodil predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan, so prisrčno - z mahanjem z robci - pozdravili originalno Marijino sliko, delo Leopolda Layerja, ki so jo do oltarja v procesiji ponesli štirje zadnji rektorji bazilike. Škof Glavan je v nagovoru po evangeliju med drugim poudaril, da so Brezje kot kraj obilnega spovedovanja in številnih spreobrnjenj nekakšna duhovna okrepčevalnica in ambulanta.

Škofu Glavanu so se ob oltarju pridružili apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, upokojeni koprski škof Metod Pirih in približno 80 duhovnikov. Slovesnost so s prepevanjem posebne maše, ki je nastala ob tej priložnosti, obogatili združeni pevski zbori. Besedilo je napisala Roža Gantar, uglasbil jo je Jože Trošt.

Škof Glavan je bogoslužje vodil v mašnem plašču, ki ga je v dar ob jubileju poslal papež Frančišek. Predsednik Slovenske škofovske konference je v pridigi spomnil, da so se pod brezjansko podobo v 200 letih zatekli številni preizkušani Marijini otroci, mnogi to počnejo tudi danes, kar po njegovih besedah dokazujejo številne zapisane prošnje in zahvale romarjev. Kot je dodal, k njej še posebej molijo bolni. "Marija je nekaterim izprosila ozdravljenje, številni pa so prejeli milost, da so z okrepljeno vero začeli pogumno prenašati svoje križe, težave, bolezni in preizkušnje." Po besedah škofa Glavana je Marija ob tej milostni podobi v dveh stoletjih delila in okrepila vero mnogim rodovom. "Samo Bogu in nebeški Materi je znano število tistih, ki so morda po dolgih letih prejeli milost spreobrnjenja in milost dobre spovedi. Prav zaradi Nje, kraljice src, so Brezje kraj obilnega spovedovanja in kraj številnih spreobrnjenj, nekakšna duhovna okrepčevalnica in ambulanta." Škof Glavan je opozoril, da smo se Slovenci k Mariji Pomagaj zgrinjali še posebej v minulem stoletju, v času vojn in tudi preganjaj zaradi vere, ob milostni podobi so se oblikovale tudi velike svetniške osebnosti našega naroda, omenil je blaženega mučenca Alojzija Grozdeta ter Božja služabnika Antona Vovka in Antona Strleta. "Pred to podobo Marije Pomagaj, ki je hkrati okronana Kraljica slovenskega naroda, prosimo za Božjo pomoč, ki jo v teh težkih časih tako zelo potrebuje naš narod, naša država in Cerkev na Slovenskem. Prosimo jo, da bi tudi evropska skupnost spet našla pot evangeljskih vrednot, na katerih je bila ustanovljena." Povabil nas je, naj zaupamo v Marijino pomoč in njeno posredovanje pri Jezusu.

Ob koncu so vsi zbrani na Brezjah obnovili posvetilno molitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in milostno podobo v procesiji pospremili nazaj v baziliko. "Na obrazih romarjev odsevajo veselje, zadovoljstvo in mir. Naklonjenih nam je bilo veliko milosti, ki jih ne srečaš vsak dan. Zanje sem zelo hvaležen," je v kratkem pogovoru dejal zdajšnji rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri osrednjem praznovanju jubileja, ter pri tem med drugim omenil domačine in številne prostovoljce. "Naj nas Marijino varstvo spremlja še naprej," je sklenil. "Upam, da bom čez sto let milostno podobo lahko sam nosil v procesiji," se je pošalil.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13883/
 

Helena Škrlec, Papež ob 200-letnici milostne podobe Marije Pomagaj daroval mašni plašč (Vir: radio-ognjisce.si)

Papež Frančišek je za osrednjo slovesnost ob 200-letnici Marije Pomagaj na Brezjah daroval mašni plašč, ki ga je nosil predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan, ki je vodil praznično bogoslužje. Pred tem je blagoslovil oltarne prte iz čipk, ki so delo pridnih rok 605 klekljaric in klekljarjev. Enega od prtov bo prejel sveti oče.

"Ob drugi stoletnici milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice ljubega slovenskega naroda, naj bo ta mašni plašč vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri evharistični daritvi v blagor vseh, ki se na Brezjah zatekajo v varstvo Odrešenikove in naše Matere," je v sporočilu, poslanem ob mašnem plašču, zapisal papež Frančišek. Ob obhajanju jubileja je namreč želel biti še posebej povezan z Marijo Pomagaj na Brezjah, ki jo je sam obiskal 26. januarja 1971.

Tudi sveti oče bo prejel dar - z Brezij mu bodo poslali prt iz čipk za oltar v kapeli svete Marte v Vatikanu, kjer skoraj vsak dan mašuje.

Prti, kakršen je ta, ki je namenjen papežu Frančišku, na dan slovesnosti krasijo vse oltarje bazilike na Brezjah. 605 klekljaric in klekljarjev je pod vodstvom Tanje Oblak naredilo 669 čipk v velikosti 17 krat 17 centimetrov. V to so vložili skoraj 17.000 ur dela.
"Ko vidiš to zaključeno delo, ti nekako poboža srce. Ko vidiš drobne nitke, ki so povezane v toliko src, toliko molitev toliko zahval, ostaneš brez besed. Ker živimo v težkih časih, je to lahko spodbuda vsem. Če ena bela nit lahko poveže toliko ljudi in naredi nekaj dobrega, lahko vsak okoli sebe poiščemo nekaj, kar bi nas Slovence lahko povezalo,“ je za naš radio povedala Oblakova. Čipke, ki so jih izdelale pridne roke, bogatijo tudi tri mašne plašče. "Bog vam povrni in varstvo Marije Pomagaj naj vas še naprej spremlja s svojim ljubečim in nežnim pogledom," je klekljaricam in klekljarjem dejal rektor slovenskega narodnega svetišča pater dr. Robert Bahčič.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13882/
 

M. J., God bl. Alojzija Grozdeta (Vir: radio-ognjisce.si)

Obhajamo god mučenca bl. Alojzija Grozdeta. Osrednje praznovanje je bilo že v nedeljo v romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil novomeški škof Andrej Glavan, pridigal pa je celjski škof Stanislav Lipovšek. Po sveti maši je bila pred izpostavljenimi relikvijami v Grozdetovi kapeli molitev za kanonizacijo in litanije bl. Alojzija Grozdeta.

Uvod škofa Andreja Glavana
Lep pozdrav vsem romarjem od blizu in daleč. Med romarji posebej pozdravljam apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji Juliusza Janusza, dalje celjskega škofa in apostolskega administratorja mariborske škofije dr. Stanka Lipovška, dalje, starosto med slovenskimi škofi, 92, pa že nekaj več letnega škofa dr. Jožefa Smeja; mislim, da zasluži … (ploskanje). Dalje pozdravljam stiškega opata Janeza Novaka, in vse vas, dragi in spoštovani duhovniki – tako rekoč vidim iz vse Slovenije – vsaj zastopniki, dragi pevci, dragi bratje in sestre! Na nedeljo pred godom, ki ga bomo obhajali sicer v torek, obhajamo tako imenovano Grozdetovo nedeljo. Namen te nedelje je pospeševanje češčenja, priporočanja mučencu bl. Alojziju Grozdetu, pa tudi molimo na ta dan za njegovo kanonizacijo, da bi Bog s čudežem poveličal ga tudi pred vesoljno Cerkvijo.  Končno je priprošnjih naših laikov. Zato pozdravljam še posebej tudi predstavnike Župnijskih pastoralnih svetov, ki ste danes prišli.

Homilija msgr. Stanislava Lipovška
Vaša ekscelenca, spoštovani gospod apostolski nuncij, draga sobrata v škofovski službi, novomeški gospod škof Andrej in apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik Slovenske škofovske konference in mariborski upokojeni gospod škof, spoštovani stiški gospod opat, dragi sobratje duhovniki, redovniki, sestre redovnice, pevci na koru, in vsi vi dragi romarji bl. Lojzeta Grozdeta, ki ste v tako prazničnem številu napolnili to svetišče, bodite lepo pozdravljeni!

1. Kot pastir celjske škofije, vam prinašam pozdrave in dobre želje duhovnikov, in Božjega ljudstva celjske škofije, ki je, kot veste, na poseben način povezana z bl. Alojzijem Grozdetom, saj je bil Alojzij Grozde prav v Celju proglašen za blaženega, tistega milostnega dne, v nedeljo 13. junija, leta Gospodovega 2010, ko smo po papeževem delegatu kardinalu državnem tajniku zaslišali besede papeža Benedikta XVI.: »Z našo apostolsko oblastjo določamo, da se častitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistije s svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa, sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva in njegovega krsta.« Vsi, ki smo bili zraven, se še dobro spominjamo navdušenja in veselja, pa tudi žive vere in hvaležnosti s katero je zbrana množica sprejela to odločitev, pa tudi okoliščina, da smo Grozdetovo beatifikacijo povezovali s Slovenskim evharističnim kongresom, je pomembna, saj je bilo Lojzetovo mlado življenje in darovanje tako globoko povezano s skrivnostjo svete evharistije, da jo je po pravici imenoval 'Sonce mojega življenja'. To je bil zares praznik vere, veselja in hvaležnosti, veselja in hvaležnosti, da je Gospod z nami, da se tu in sedaj uresničuje Njegovo delo odrešenja in nas Božji Duh navdihuje in vodi na pota prenove, ki jih je začrtal 2. vatikanski koncil in Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem.

2. Evharistični kongres in Grozdetova beatifikacija v Celju je blagodejno vplivala na življenje Cerkve v naši domovini. Podobno kot prvi kristjani, o katerih beremo v Apostolskih delih, da so se enodušno zbirali k molitvi in k lomljenju kruha (prim. Apd 2,42), smo na kongresu tudi mi sklenili, da si bomo iskreno prizadevali, da bo sveto bogoslužje in še posebej presveta evharistična skrivnost vedno v večji meri vrhunec in vir našega duhovnega, moralnega in družbenega življenja (prim. B 10). V duhu navodil 2. vatikanskega koncila in Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem smo pripravili in začeli izvajati pastoralne smernice, ki naj bi vernim pomagale, da bi se bolj zavedali, da smo v moči krsta in birme vsi poklicani, da smo luč sveta in sol zemlje v svetu, kjer se vedno močneje soočamo z veri in krščanskemu življenju nasprotnimi tokovi in pojavi, ko vedno več ljudi živi in razmišlja, kakor da Boga ni. Naš odgovor na te kompleksne pojave je nova evangelizacija, o kateri vemo, da v prvi vrsti ni nova po vsebini, ampak po načinu in metodi oznanjevanja in še posebej nova po apostolski gorečnosti, s katero naj bi drug drugemu pomagali k osebnemu srečanju z Jezusom in k življenju v luči njegovega evangelija.

Ta prizadevanja že rojevajo mnogotere sadove, čeprav so se v to upanje polno dogajanje priplazile zlovešče lovke sekularizacije, in še posebej posledice svetovne moralne, verske in ekonomske krize in sorodnih pojavov, pred katerimi so klonile tudi nekatere cerkvene ustanove, še posebej mariborska nadškofija. Premalo resno smo vzeli Jezusovo svarilo, da ne moremo služiti Bogu in mamonu. In potem so se vrstili žalostni dogodki, katerih posledice še danes čutimo in te zablode iskreno obžalujemo.

Vendar moramo reči, da Bog ni zapustil svojega ljudstva. Nasprotno. Prav v času teh preizkušenj močneje doživljamo modrost, ki jo je zapisal apostol Pavel v pismu Rimljanom, ko pravi: »Ker se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost« (Rim 5,20). Še več, »tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu« (prim. Rim 8,28).

Svetniki nam dajejo zgled. Bl. Lojze Grozde, je doživljal mnoga nasprotovanja a ga je vse to utrjevalo in vodilo k vedno večji zvestobi Jezusu Kristusu. Tudi apostol Pavel je doživljal mnoge preizkušnje in ovire pri oznanjevanju evangelija, a ni klonil. V današnjem 2. berilu pravi: »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska, nadloga, nevarnost ali meč?« Ne! V vseh teh preizkušnjah »zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričani smo, da nas ne smrt, ne življenje, ne poglavarstva, ne sedanjost, ne prihodnost ne kakšna druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki se nam je razodela v Jezusu Kristusu. (prim Rim 8, 35-39).

3. Tako se Cerkev v naši domovini kljub vsem preizkušnjam in oviram pogumno sooča z znamenji časa, posluša kaj govori Duh Cerkvam (prim. Raz 2,6) in se pogumno podaja na pota pastoralne in duhovne prenove, ki jo usmerja Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in še posebej krovni pastoralni dokument Pridite in poglejte. Dokument se navdihuje ob znanem svetopisemskem dogodku, ko se Jezus sreča s Samarijanko pri Jakobovem studencu. Ob vodi, ki bi jo naj Samarijanka zajela iz vodnjaka, Jezus naveže pogovor na živo vodo tekočo v večno življenje (prim. Jn 4,10) in je pri tem misli na vrelce Božje milosti, ki jih prinaša njegovo delo odrešenja, ki se uresničuje pri obhajanju zakramentov in povsod tam, kjer se srečujemo z Jezusom Kristusom in se ustvarjajo pogoji za njegovo zveličavno delovanje. Teh poti je veliko, saj Bog kliče in nagovarja vsakega človeka na njemu primeren način. So pa nekatera skupna in za vse veljavna in privilegirana pota tega duhovnega dogajanja, ki jih pastoralni dokument Pridite in poglejte imenuje pastoralni izzivi.

a) Dokument na prvem mestu omeja nenehno potrebnost vračanja k virom duhovnega življenja, ki so: molitev, Sveto pismo, Božja Beseda in sveto bogoslužje. Nekdo je zapisal, da bo nova evangelizacija uspela, če bomo v družine uspeli vrniti molitev in duhovni pogovor. Naloga je zahtevna, a ni nemogoča. Začeti je treba pri oznanjevanju, pri katehezi za otroke, za mlade, za starše. Naša verna občestva bodo zaživela, če bomo odrinili na globoko in se ne bomo ustavili le pri zunanjih oblikah in aktivnostih ampak bomo vernikom omogočili duhovni počitek v Gospodu in novo življenje, ki ga rojeva molitev, Božja Beseda in sveto bogoslužje. Jezus pravi: »Iščite najprej Božje kraljestvo in vse drugo se vam bo navrglo« (prim. Mt 6,33).

b) In kaj je tisto drugo, kar nas vznemirja? To so najprej duhovni poklici, ki so bili v vseh časih in so tudi v našem času velika naloga Cerkve. V pastoralnem dokumentu beremo, da naj bi namesto vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev, našo molitev in naše delo za duhovne poklice tako usmerjali, da bomo bolj naglašali osebno odgovornost in poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, da odgovori na Božji klic in se posveti delu za Božje kraljestvo. Mladi se težko odločajo za duhovniški ali redovniški poklic. Pa samo za duhovniški in redovniški poklic, tudi pri odločanju za življenje v zakonu in družini so težave. Tudi poroke močno upadajo in je vedno več izvenzakonskih skupnosti z vsemi negativnimi posledicami. Tem vprašanjem se bo posvetila sinoda škofov, ki bo letos in še drugo leto v Rimu, pa tudi pastorala duhovnih poklicev mora upoštevati nastali položaj in ustrezno prilagoditi molitev in delo za duhovne poklice, da bo Božja setev tudi danes lahko rojevala sadove.

c) Med velike naloge in pastoralne izzive spada družina pa tudi župnija. Zakoncem in vsem družinskim članom kakor tudi vsem župljanom moramo pomagati, da bodo v družini in v župnijske občestvu odkrivali sledove razodetja, ki omogočajo, da družina in župnija postajata Cerkev v malem, res živo občestvo vere, upanja in ljubezni, kjer bodo njihovi posamezni člani drug drugemu pomagali k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom, da bi se lahko drug drugemu darovali v ljubezni (prim. PIP 59). Že na koncilu so zapisali in Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem to priporoča, da mora župnija postajati 'občestvo občestev', kjer se vsak župljan počuti sprejetega in nagovorjenega, ko se v različnih službah in pastoralnih skupinah vidno uresničuje njegova Božja podoba in poklicanost, pa tudi skrivnost in poslanstvo Cerkve, ki se v najvišji meri uresničuje pri sv. bogoslužju, kjer navzoči verniki niso in ne smejo biti tuji in nemi gledalci ampak sodelavci pri svetem dogajanju, ko se použivajo v edinosti z Bogom in med seboj, da bo Bog vedno bolj vse v vseh (prim B 48).

d) Ko rastemo v edinosti z Bogom in med seboj, živimo prvo in največjo zapoved, ljubi Boga in svojega bližnjega. Kristjani smo si vedno bolj ali manj uspešno prizadevali, da bi živeli in uresničevali razpoznavno znamenje, Jezusovih učencev, ki je medsebojna ljubezen. Naloga ni tako preprosta. Jezus pravi, da je od našega odnosa do bližnjega odvisna naša sedanjost, naša bodočnost in naša večnost. Na sodni dan ne bomo vprašani po našem položaju, pa naših naslovih in naših službah. Ne! Takrat bomo slišali Jezusove besede: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen se, bil in ste mi dali piti, popotnik sem bil in ste me sprejeli, bolan sem bil in ste prišli k meni... in na naše vprašanje... Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali bolnega, pa smo prišli k tebi... bomo slišali: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (prim. Mt 25,25-40).

e) Pastoralni dokument Pridite in poglejte naroča, da bi se Jezusovi učenci morali bolj odlikovali v ljubezni do bližnjega, ki dobiva konkretne oblike v sočutju in dobrodelnosti. To je tudi očetovski nasvet in priporočilo papeža Frančiška, ki se ga vedno, posebno pa včeraj, danes in jutri hvaležno spominjamo v molitvi, in ga spremljamo na njegovem romanju in apostolski poti po Sveti deželi, kjer se srečuje z brati po veri, katoličani, pravoslavnimi, z Judi in muslimani, povezuje, gradi mostove in pomaga reševati zapletena vprašanja. Naj ga spremlja naša molitev.

Mislimo na Slovensko, na Škofijsko in župnijske Karitas. Hvala Bogu, da jih imamo in smo vodstvu teh Karitas ter vsem sodelavkam in sodelavcem zelo hvaležni, da v letih gospodarske in socialne krize razodevajo evangeljsko, sočutno in usmiljeno podobo Cerkve, še posebej ob ujmi poplav in žleda, pa še posebej v teh dne ob katastrofalnih popravah v balkanskih deželah.

Sobratje v škofovski, duhovniški službi, sestre in bratje v Kristusu!

Naj na kratko omenim še eno razsežnost našega krščanskega življenja, ki je tudi svojevrsten izziv Cerkvi v naši domovini. To je sprava in odpuščanje. Pastoralni teolog je zapisal, da naj bi se slovenska pot nove evangelizacije uresničevala v prizadevanju, da bomo naš narod evangelizirali za spravo in odpuščanje. Spravo največkrat želimo doseči s pritiskom na krivca, da bi le-ta spoznal svojo krivdo, se pokesal in se opravičil. Po krščanskem razumevanju sprave se proces ne začne pri krivcu, ampak pri žrtvi. Tu smo vedno znova povabljeni pod križ Kristusov, kjer zaslišimo Jezusove besede: »Gospod odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Prvi kristjani v Rimu, niso preklinjali cesarja Nerona, ki jih je mučil in moril, ampak so molili in častili žrtve, mučence. Tako je molil in razmišljal tudi p. Marko Rupnik DJ, ko je v Kočevskem Rogu napravil mozaik – mizo v nebeškem kraljestvu, za katero je skupaj z žrtvami posadil tudi krvnika, ki je tudi deležen Jezusovega odrešenja, če ta dar sprejme, se pokesa, se spreobrne in svoja krivična dela obžaluje.

Najlepši zgled in svetla luč na poti narodne sprave in odpuščanja je naš bl. Lojze Grozde, ki se ga ob njegovem godu, v torek 27. maja in že danes in vedno znova hvaležno spominjamo. Živel je v težkih časih na začetku 2. svetovne vojne in je kot otrok in mladenič veliko pretrpel in svojo Kalvarijo okronal z mučeniško smrtjo v tisti usodni noči 1. januarja 1943, ko so ga na Mirni grozljivo mučil in umorili. Toda on je po Jezusovem zgledu vsem odpuščal in zajemal moč v srečanju z Jezusom v molitvi, pri obhajanju zakramentov in še posebej pri obhajanju evharistije, ki je bila resnično sonce njegovega mladega življenja in darovanja.
V teh dneh se po naših župnijah veliko lepega in spodbudnega dogaja, posebej na birmanskih slavjih in slovesnostih prvega sv.obhajila. To so znamenja, darovi pa tudi pastoralni izzivi in naloge. Zato se vedno znova priporočajmo Sv. Duhu za navdih, modrost, moč, luč in razsvetljenje, ko molimo: Pošlji svoje Duha in prenovi obličje zemlje. In prenovi Cerkev v naši domovini. Po kom naj se Cerkev prenavlja v naši domovini? Po meni in po tebi... Zato se priporočimo Lojzetu Grozdetu, da bi na ta Božji klic znali tudi mi vedno znova odgovoriti: Hvala ti, Gospod, da si me poklical. Tudi po meni naj se zida in gradi Božje kraljestvo! V Božjo slavo in blagor vseh ljudi. Amen.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/154/slovenija/13895/ 
 

Pomoč Karitas prizadetim ob poplavah v Srbiji in BiH (Vir: katoliska-cerkev.si)

Slovenska karitas zbira denarno pomoč za poplavljene v Srbiji in BiH. Dar je mogoče posredovati  na:
Slovenska karitas
Kristanova ulica 1
1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0001 5556 761
Namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH
Sklic: SI00 625, Koda namena: CHAR
BIC banke: LJBASI2X
Za poplavljene v Srbiji in BiH lahko prispevate 5 EUR tudi z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
Več informacij o zbiranju pomoči na www.karitas.si

Hrana in higienski pripomočki se zbirajo tudi v poslovalnicah Hoferja.

Slovenska karitas je vesela vala solidarnosti, ki je zajel Slovenijo, vendar ob tem opozarja različne zasebne iniciative in nehumanitarna društva, ki se ukvarjajo z zbiranjem materialne pomoči, da zbiranje omejijo na material, ki bo res uporaben in ga bo tudi mogoče dostaviti v prizadete države. Slovenska karitas lahko sodeluje le z iniciativami, ki se bodo predhodno dogovorile s Karitas o namenu, načinu zbiranja in vrsti blaga, ki se zbira.

Imre Jerebic, 
generalni tajnik Slovenske karitas

Več na: http://katoliska-cerkev.si/pomoc-karitas-prizadetim-ob-poplavah-v-srbiji-in-bih-sporocilo-za-javnost-2
 

Mojca M. Štefanič, Župnijska oznanila v Nemčiji cerkveni medij z največjim dosegom (Vir: druzina.si)

Župnijska oznanila so v Nemčiji sodeč po anketi medij z največjim dosegom bralcev v katoliški Cerkvi, prebirajo pa jih v vseh družbenih okoljih. Po izsledkih raziskovalnega inštituta »xit« redna župnijska sporočila v katoliških občestvih po Nemčiji izhajajo v nakladi od 6,6 do 7,5 milijonov izvodov na posamezno izdajo.

Anketa je še pokazala, da 88 % župnijskih občestev župnijski list izda večkrat v letu. Značilni primerek izide za združenje večih župnij (75 %), razdelijo pa ga brezplačno bodisi po vseh katoliških gospodinjstvih (49 %) ali pa celo po vseh gospodinjstvih (22 %). Dobra polovica župnijskih listov je vsakokrat osredotočena na določeno temo, je pokazala anketa. Stroški so večinoma pokriti iz župnijskega sklada (87 %) ali pa iz pastoralnega združenja.

Uredniške odbore v večini primerov sestavljajo prostovoljci. Izmed povprečno petih članov uredništva je običajno en predstavnik duhovščine. V raziskavo je bilo vključenih več kot 5.000 župnij po vsej Nemčiji, anketa pa je bila izvedena s pomočjo spletnega portala »Pfarrbriefservice.de« v sodelovanju z medijsko službo združenja nemških škofij.

»Župnijski listi so nepogrešljivi za komunikacijo in odlično segajo do končnega uporabnika«, je izsledke ankete komentiral Matthias Kopp, tiskovni predstavnik Nemške škofovske konference. »Za ustvarjalce omenjenega medija bi morali ti rezultati pomeniti novo spodbudo pri njihovem delu. Izdajanje župnijskih oznanil ljudje jemljejo resno.«

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zupnijska-oznanila-v-nemciji-cerkveni-medij-z-najvecjim-dosegom
 

Mojca M. Štefanič, Papež Frančišek podprl pobudo »40 dni za Življenje« (Vir: Druzina.si)

Papež Frančišek je izrazil javno podporo delovanju ekumenske molitvene pobude »40 dni za Življenje«. V pismu, poslanem z vatikanskega državnega tajništva, je zapisano, kako »papež izjemno ceni predano delo molitvenih skupin«, ki ljudi vabijo k molitvi pred klinikami, kjer opravljajo splave, »s čimer spodbujajo spoštovanje življenja vseh nerojenih otrok«.

»Sveti oče zagotavlja svojo molitveno podporo vam, vašim kolegom in vsem tistim, katerih molitev, post in žrtve rešujejo številna življenja in izkazujejo slavo Gospodu«, je še zapisano v pismu. Pobudniki ene najuspešnejših kampanj v podporo življenju na svetu so bili navdušeni ob prejemu pisma s spodbudnimi papeževimi besedami. Robert Colquhoun, direktor londonske podružnice pobude »40 dni za Življenje«, je v pogovoru za spletni portal LifeSiteNews povedal, da so pismo spodbude prejeli tudi od kardinala Renata Martina, upokojenega vatikanskega odposlanca pri Združenih narodih. Kardinal je kot častni predsednik inštituta Dignitatis Humanae zapisal, da z veseljem podpira pobudo »40 dni za Življenje«, saj ta po njegovih besedah »ogromno prispeva k pričevanju o pomenu slehernega človeškega življenja«.

Kot je pojasnil Robert Colquhoun, je izkazana podpora molitveni pobudi resnično dobrodošla, saj so »nekateri prostovoljci med miroljubnimi in zvestim pričevanjem za življenje deležni ostrega pregona«. Poleg tega si organizacija ravno v tem času prizadeva, da bi svoje delovanje čim bolj razširila po evropskih državah. Obe pismi podpore po Colquhounovih besedah potrjujeta, da »laiki lahko igrajo pomembno vlogo pri evangelizaciji, in da posamezni kristjani lahko odločilno vplivajo na oblikovanje kulture življenja v svojih občestvih s pomočjo preverjenega sistema, ki lahko rešuje življenja pred splavom«.

Pobuda »40 dni za Življenje« je dejavna v Združenih državah Amerike, kjer jo goreče spodbuja 35 ameriških škofov, gibanje pa se opazno širi tudi v Veliki Britaniji, kjer je deležno podpore s strani tamkajšnjih škofov. Dejavnosti pobude se je v zadnjem času udeležilo okoli 100.000 posameznikov iz 3.600 cerkva, tako katoliških kot nekatoliških, na 253 prizoriščih v desetih različnih državah.

Pobudi so se pridružili tudi na sosednjem Hrvaškem, med 5. marcem in 13. aprilom letos pa se je v Zagrebu v molitvi zvrstilo kar preko 1.400 posameznikov. Po navedbah članov organizacije »40 dni za Življenje« Hrvaška ostaja del te ekumenske molitvene pobude, naslednjo kampanjo pa prirejajo med 24. septembrom in 2. novembrom, ko bodo z molitvijo, bdenjem in s postom pred bolnišnicami, kjer izvajajo splave, spodbujali odločitev Za Življenje. Jeseni se bodo Zagrebu pridružila še nekatera druga hrvaška mesta, med njimi Osijek, Vinkovci, Zadar in Split. K sodelovanju seveda vabijo nove podpornike molitvene pobude.

Po besedah britanskih podpornikov pobude so z molitveno podporo v zadnjem letu uspeli rešiti 728 otrok, potem ko so matere v pogovoru prepričali, naj ne opravijo načrtovanega splava. Trinajst zaposlenih na klinikah za opravljanje splavov je zapustilo svoja delovna mesta, v Združenih državah Amerike pa so osem klinik zaprli.

Od začetka kampanje leta 2004 pobudniki ocenjujejo, da so z molitveno podporo in pogovori pred splavom rešili 8.973 otrok, svojemu delu na kliniki se je odpovedal 101 zaposleni, zaprtih je bilo 50 klinik za opravljanje splavov.

Vir: LifeSiteNews.com / hrvaška pobuda »40 dni za Življenje«

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papez-francisek-podprl-pobudo-%C2%BB40-dni-za-zivljenje%C2%AB
 

Mojca M. Štefanič, Prvi kontemplativni samostan na Kitajskem po letu 1949 (Vir: Druzina.si)

Na Kitajskem so prvič po letu 1949 znova odprli samostan kontemplativne redovne skupnosti. Kot je včeraj poročal Radio Vatikan, so v mestu Lintou v severnokitajski pokrajini Shanxi blagoslovili samostan redovnic avguštink. Slovesnega bogoslužja ob odprtju 1. maja letos so se udeležili dva škofa, petdeset duhovnikov in 1.700 vernikov. Ob odprtju so po navedbah Radia Vatikan zbrane nagovorili tudi krajevni predstavniki komunistične partije in vladnega urada za verska vprašanja.

Vsa sredstva za odprtje samostana v Lintouju je prispevala britanska nevladna organizacija »Exchange with China«, ki spodbuja dialog med katoličani na Kitajskem in v Veliki Britaniji. K ženskemu samostanu po imenu »Vrt sv. Avguština« sodi tudi dom za ostarele. Redovnice se posvečajo molitvi in kontemplaciji.

Pristojni krajevni škof Jean-Baptiste Wang Jin iz škofije Yuci je po navedbah Radia Vatikan izdal dovoljenje za ustanovitev samostana z utemeljitvijo, da je v zaporu bolje doumel vrednost molitve in kontemplacije. Današnji škof je kot duhovnik v ječi prebil dvajset let, od tega deset let v samici.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/prvi-kontemplativni-samostan-na-kitajskem-po-letu-1949
 

Mojca M. Štefanič, 500 otrok z izrednim vlakom potuje v Vatikan (Vir: druzina.si)

Velika železniška postaja za male vatikanske obiskovalce: 31. maja letos se bo 500 otrok z izrednim vlakom pripeljalo na vatikanski peron. Po ogledu bazilike sv. Petra bo devet- in desetletnike pozdravil papež Frančišek, so minuli torek sporočili iz Vatikana. Mali potniki prihajajo iz četrti v Rimu in Neaplju, ki veljajo za socialno ogrožena žarišča.

»Otroški vlak« prireja pobuda Dvorišče za pogane, ki si prizadeva za dialog z neverujočimi. Projekt podpira tudi italijansko ministrstvo za šolstvo, vlak pa v brezplačno uporabo nudijo italijanske železnice.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/500-otrok-z-izrednim-vlakom-potuje-v-vatikan




 
MOLITEV


Gospod,

hvala Ti za ta novi dan.

Samo Ti veš, kaj mi prinaša.

Iz Tvoje roke ga jemljem

uro za uro.

Podeli mi umirjenost,

smisel za resničnost,

pogum za majhne korake.

Nakloni mi kakšen trenutek

brez dolžnosti in nalog,

da bom našel čas za ljudi,

da jim bom povedal
besedo radosti.

Naj bo ta dan kakor njiva,

ki jo bom preoral
s plugom dela,

posejal pa z ljubeznijo.

Spomni se ter mi od časa

do časa pošlji
kakšnega prijatelja,

ki me bo zaskrbljeno vprašal,

kako se imam.


iz molitvene revije Magnifikat
 

7. velikonočna nedelja


1. junij 2014
Jn 17,1-11

 

Velikoduhovniška molitev
Po teh besedah je Jezus povzdignil oči k nebu in rekel: »Oče, ura je prišla. Poveličaj svojega Sina, da tvoj Sin poveliča tebe, kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Poveličal sem te na zemlji – dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. Tvoje ime sem razodel ljudem, katere si mi dal od sveta. Bili so tvoji in si jih dal meni: in tvojo besedo so ohranili. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe. Zakaj besede, ki si mi jih dal, sem dal njim; oni so jih sprejeli in so resnično spoznali, da sem izšel od tebe, in verovali, da si me poslal ti. Zanje prosim. Ne prosim za svet, ampak za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji; in vse, kar je moje, je tvoje in, kar je tvoje, je moje, in poveličan sem v njih. Že nisem več na svetu; oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani v svojem imenu te, ki si mi jih dal, da bodo êno kakor midva.

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

 

Krovni dokument se pri poklicanosti in poslanstvu opira na antropološki vidik poklicanosti v življenje ("Bog nas v življenje pokliče kot moške ali ženske", PiP 78) in izpostavlja različne načine služenja drugim v družini, širši skupnosti, v pluralnosti karizem in služb, pri čemer poudarja, da slednje dobi poseben izraz v posvečenih oblikah, kot sta redovništvo in duhovništvo (prim. PiP 78, 79).

Če krovni dokument pri poklicanosti in poslanstvu izpostavlja služenje vseh (pri čemer bralec dobi vtis, da so pri omenjanju služenja pravzaprav bolj mišljeni laiki, posvečenim služabnikom pa ostaja pridržan nek "poseben položaj"), pa papež Frančišek med skušnjavami dejavnih v dušnem pastirstvu prav posvečene izrecno predstavlja kot tiste, ki so v službi božjega ljudstva, torej laikov. Posebno poudarja nujnost pravilnih nagibov za odločitev za duhovništvo oz. posvečeno življenje: "Semenišč ne smemo polniti na osnovi vsakovrstnih nagibov, še zlasti ne, če so ti nagibi povezani s čustveno negotovostjo ali z iskanjem oblik oblasti, človeške časti ali gospodarskega blagostanja" (EG 107).

Gradiva
 

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, marec 2014


Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
 

9. poglavje: Obhajanje bogoslužja oz. evharistije v naši župniji


Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.
 
Romanje prvoobhajancev in njihovih staršev na Brezje

Škofijski Urad za družino, vabi duhovnike, katehistinje in druge pastoralne delavce, da skupaj s prvoobhajanci in njihovimi starši poromate k Mariji Pomagaj na Brezje. Za dar evharistije se bomo zahvalili v soboto, 14. junija. Začeli bomo ob 9.30 z uvodnim programom Po Mariji k Jezusu, nadaljevali ob 10.00 z družinsko sveto mašo in zaključili z “romanjem” okrog Marijinega oltarja.
Organizatorji prosimo, da sporočite okvirno število romarjev (otrok in odraslih) iz vaše župnije do 2. junija, na naslov: Škofijski urad za družino, Ljubljana, tel: 01/234 75 82, ali po e-pošti: Urad.za.druzino.lj@rkc.si.
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/









Email Marketing Powered by MailChimp