E-novice ŽPS


Št. 17 (20.5.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si
Mojca M. Štefanič, Temeljni dokument za jesensko sinodo pripravljen junija (Več na: Druzina.si)

Okvirne priprave za vesoljno škofovsko sinodo o pastorali družin v letošnji jeseni so tik pred zaključkom. Kot so sporočili iz Vatikana, se je škofovski svet v začetku minulega tedna že posvetoval glede prvega osnutka za delovni dokument sinode v letošnjem oktobru. T. i. »Instrumentum Laboris« predstavlja nekakšno vsebinsko rdečo nit jesenskega zasedanja.

Papež je po vatikanskih navedbah osebno vodil torkovo zasedanje. V razpravi so oblikovali predloge, ki naj bi jih vključili v osnutek dokumenta. Poleg tega je bila predstavljena tudi »nova sinodalna metodologija« za potek škofovskega zasedanja.

Po navedbah vatikanskega tiskovnega predstavnika p. Federica Lombardija naj bi delovni dokument še pred začetkom julijskega poletnega predaha poslali škofom udeležencem. Delovni dokument vsebuje tudi izide vatikanskega vprašalnika o zakonski zvezi, družini in spolnosti, kot so pred časom sporočili z glavnega tajništva sinode.

Izredno škofovsko sinodo na temo »Pastoralni izzivi družine v okvirih evangelizacije« v Vatikanu prirejajo med 5. in 19. oktobrom letos. Razpravljali naj bi predvsem o vprašanju, kako se lahko katoliška Cerkev ustrezno odzove na današnjo stvarnost zakonske zveze, družine in spolnosti.

Zasedanja sinodalnega sveta so se po vatikanskih navedbah udeležili glavni tajnik vesoljne škofovske sinode kardinal Lorenzo Baldisseri, poročevalec na srečanju, kardinal iz Budimpešte Peter Erdö, in izredni tajnik sinode, škof Bruno Forte, ter kardinali Christoph Schönborn z Dunaja, Andre Vingt-Trois iz Pariza in Raymundo Damasceno Assis, predsednik Brazilske škofovske konference. Slednja dva skupaj s kardinalom Luisjem Antoniem Taglejem iz Manile sestavljajo predsedstvo sinode.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/temeljni-dokument-za-jesensko-sinodo-pripravljen-junija
 

Izjava Sveta katoliških laikov Slovenije: Majniška deklaracija 2014 odseva prizadevanje za skupno dobro slovenskega naroda

V Svetu katoliških laikov Slovenije, ki združuje več kot 30 civilnodružbenih organizacij in gibanj, podpiramo domoljubje in povezovanje v skupnih prizadevanjih za dobro Slovenije, zato smo 16. maja 2014 podpisali Majniško deklaracijo 2014. V njej namreč prepoznavamo pomembno sporočilo za naš narod.

Menimo, da Majniška deklaracija 2014 odseva prizadevanje za skupno dobro slovenskega naroda in naše domovine. Spodbuja nas, da se kljub krizi vrednot in soočanju s finančno krizo ne prepuščamo malodušju ter da sami ustvarjamo svojo lastno prihodnost.

Pozdravljamo prizadevanja civilne družbe za pravično Slovenijo, ki potekajo na demokratičen in spoštljiv način. Vse ljudi dobre volje zato vabimo, da tudi sami podpišejo Majniško deklaracijo 2014 ...

Bl. Anton Martin Slomšek nam je že davno položil na srce: »Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje. Dober državljan je pripravljen z besedo in dejanjem svoji domovini v potrebi po svoji moči pomagati.«

Bog blagoslovi Slovenijo!

Svet katoliških laikov Slovenije
 

Sarajevo: Kongres o šoli (Vir: http://sl.radiovaticana.va/)

Osebna krščanska formacija in duhovno spremljanje katoliških učiteljev v šoli. To je bila tema kongresa, posvečenega šoli, ki je od 15. do 18. maja potekal v Sarajevu. Dogodek so skupaj organizirali Oddelek za šolo Komisije za katehezo, šolo in univerzo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE), Evropski odbor za katoliški pouk (CEEC) ter škofovska konferenca Bosne in Hercegovine. Sodelovalo je preko sedemdeset škofov in odgovornih za šolsko pastoralo pri evropskih škofovskih konferencah (iz Slovenije: dr. Ivan Štuhec). Zadnje tovrstno srečanje se je odvijalo pred šestimi leti v Rimu. Takrat so se udeleženci ustavili ob vprašanju katoliške šole v javnem evropskem prostoru.

Med vprašanji, katerim so se podrobneje posvetili tokrat, pa so: izzivi začetne in nadaljnje formacije učiteljev na njihovi osebni poti vere; način, kako učitelj svojim učencem govori o lastnem odnosu s Kristusom; kako Cerkev spremlja učitelje; perspektive pastorale učiteljev. Srečanje so včeraj uradno odprli msgr. Marek Jedraszewski, predsednik Komisije za katehezo, šolo in univerzo, dr. Christine Mann, predsednica Evropskega odbora za katoliški pouk in kardinal Vinko Puljić, sarajevski nadškof.

Slednji je spomnil, da je Sarajevo mesto, katerega rane še niso zaceljene. Vseeno si lokalna Cerkev vsakodnevno prizadeva za gradnjo miru, med drugim tudi preko »vzgoje in formacije mladih«. To je po nadškofovih besedah namreč »najdragocenejša investicija«. In pri tem ni pomembna le intelektualna formacija, ampak je »bistveno človeku pomagati biti človek«. Zato pa so potrebne vzgoja za svobodo in odgovornost; vzgoja za sobivanje in strpnost; vzgoja, ki dopušča, da je vsakdo svoboden v tem, kar je. Gre za nenehen proces, katerega cilj je mladim pomagati »postati sposobni živeti in se soočati z vsemi izzivi življenja«.

Srečanje v Sarajevu se je sklenilo v nedeljo s sveto mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, je ob priložnosti tega kongresa napisal sporočilo. V njem je spomnil, da je naloga katoliških učiteljev »življenjskega pomena ne le za Cerkev, temveč za skupno dobro in prihodnost celotne družbe«.

Udeležencem kongresa je pozdravno pismo, prebrano med včerajšnjo otvoritveno slovesnostjo, namenil tudi prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo, kardinal Zenon Grocholewski. Poudaril je, da je potrebno iti »v Jezusovo šolo«, saj je prav On v središču vsake formacije. Svet vzgoje in šole od učiteljev zahteva »prenovljeno zavzetost, velikodušnost, odpoved in razmislek o lastnem vzgojnem poslanstvu«. Njihova krščanska formacija in duhovno spremljanje sta zato med najtežavnejšimi izzivi. V povezavi s tem je kardinal izpostavil tri lastnosti, ki morajo zaznamovati katoliškega učitelja. Prva je njegova identiteta oz. zavest poklicanosti, da je njegovo delo sodelovanje z Bogom. Druga je naloga, da oblikuje celotnost osebe. Tretja pa je tesna povezanost med krščansko formacijo učiteljev in evangelizacijo, katere sestavna razsežnost je tudi vzgoja. Kardinal Grocholewski je prepričan, da danes oznanjati veselo novico, ki je Jezus Kristus, pomeni »spremljati osebno zgodbo, razvoj in duhovno poklicanost vsake osebe«. Nazadnje pa opominja še, da sta avtoriteta vzgojitelja in učinkovitost njegovega vzgojnega dela povezani z verodostojnim pričevanjem življenja: »Ne zadostuje biti mojstri tistega, kar se uči, in zaupati vzgojni uspeh učinkovitosti metod, tehnik in tehnologij; nujno je biti verodostojne priče resnice in dobrega preko doslednosti lastnega življenja.«

Več na:  http://sl.radiovaticana.va/news/2014/05/16/sarajevo:_kongres_o_%C5%A1oli/slv-799687


Dvesto let podobe Marije Pomagaj na Brezjah (Vir: rtv.slo)

Pred dvema stoletjema je slikar Leopold Layer naslikal Marijo z Jezusom, ki je postala najbolj znana tovrstna podoba na Slovenskem, zaradi nje pa so se Brezje razvile v naše osrednje romarsko središče.

Ob jubileju so v Gorenjskem muzeju pripravili razstavo, založba Družina, Gorenjski muzej in Frančiškanski samostan Brezje pa so izdali monografijo.

Legendarni nastanek podobe
Navadno so nastanki slavnih in posebej dragocenih podob zaviti v skrivnost, okrog katere se napletejo številne legende, tudi z Marijo Pomagaj je tako. Ikonografski tip brezjanske Marije izhaja iz starejše upodobitve Marije Pomočnice ("Mariahilf"), ki jo je v 16. stoletju naslikal slikar Lucas Cranach in je danes v velikem oltarju stolnice sv. Jakoba v Innsbrucku, še bolj slavna pa je varianta slike, ki je v romarski cerkvi v mestu Passau. Iz teh dveh virov izhajajo vse Marijine podobe tega tipa, ki so se razširile zlasti po avstrijskih deželah, pa tudi na Slovenskem skoraj ni cerkve ali kapelice, kjer ne bi imeli kopije brezjanske Marije. Še danes ni čisto natančno jasno, ali je slikar Layer naslikal podobo že okoli leta 1800 ali leta 1814, ko je prišel iz zapora. V času Ilirskih provinc so ga zaradi ponarejanja denarja namreč zaprli Francozi, njegov brat Valentin je v zaporu umrl, Leopold pa se je zaobljubil, da bo s freskami poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, kar je res storil.

Rodbina Layer in poznobaročne podobarske delavnice
Slikarja Leopolda Layerja je France Stele označil za prvega zavestnega kranjskega umetnika, ki je še globoko v 19. stoletje prenašal ideale baročnega slikarstva, s čimer se je priljubil ljudem in dosegel legendaren status, postal je eden naših najbolj priljubljenih slovenskih umetnikov vseh časov. Layerjeva delavnica v Kranju je šla iz roda v rod, po dedu Josipu in očetu Marku je bil Leopold predstavnik tretje generacije umetnikov.

Rojen je bil 1752 v Kranju, kjer je tudi umrl leta 1828, podobarsko delavnico pa je prevzel po očetovi smrti leta 1808. V delavnici je skupina podobarjev izdelovala načrte za oltarje in oltarne podobe, s freskami so poslikavali cerkve, znamenja in fasade hiš ter slikali celo panjske končnice in kmečke skrinje. V različnih fazah svojega slikarstva se je Layer naslanjal na baročne umetnike, zlasti Janeza Valentina Metzingerja in Johanna Martina Schmidta ("Kremser-Schmidta") ter na beneške slikarje. Takšne podobarske delavnice so bile takrat značilne zlasti za manjša mesta in podeželje, usmerjale so likovno produkcijo in oblikovale umetnostni okus na poljudni ravni, Leopold Layer pa je imel še številne naslednike in posnemovalce, govorimo lahko kar o Layerjevi dobi. V stalnih postavitvah osrednjih likovnih institucij njegovih del sicer ne bomo našli, med ljudmi pa njegovo ime živi zaradi podobe Marije Pomagaj in številnih likovnih del zlasti po cerkvah; ob brezjanski Mariji je gotovo najbolj prestižno naročilo slika za veliki oltar in križev pot v katedrali v Gornjem Gradu.

Brezje in razvoj romarstva
Brezje so bile konec 18. stoletja majhna vasica s staro podružnično cerkvijo sv. Vida, spadale so pod župnijo Mošnje. Župnik Urban Ažbe je ključno posegel v njeno zgodovino in življenje, saj je brezjanski cerkvi okoli leta 1800 prizidal Marijino kapelo in romarji so se začeli zgrinjati k podobi Marije Pomagaj. Številni nenavadni dogodki z ozdravljenju bolnih so prispevali k množičnemu razvoju božje poti in njeni širši prepoznavnosti, o čemer pričajo številne votivne slike, predmeti in pričevanja. Zaradi vedno večjih množic in novega pomena božje poti so zgradili tudi novo cerkev v historičnem slogu po načrtu graškega arhitekta Roberta Mikovitza; po desetletni gradnji so jo dokončali in posvetili leta 1900. Z umetniškimi deli so cerkev opremili številni umetniki, še zlasti pa predstavniki radovljiške umetniške rodbine Vurnik. Ob cerkvi so postavili tudi samostan in ga izročili frančiškanom, ki so še danes skrbniki božje poti; frančiškani so tudi varuhi različnih romarskih središč in slovenskih nacionalnih župnij po svetu. Na Brezjah so se zvrstile številne slovesnosti, posebej slovesno je bilo kronanje Marijine podobe leta 1907, kot je to v navadi za slavne milostne slike, ter obisk papeža Janeza Pavla II. ob prvem prihodu v Slovenijo leta 1996.

Marija Pomagaj in svetovni vojni
Ob letošnjem praznovanju stoletnice začetka prve svetovne vojne je tudi pomembno, da je bil prvi veliki romarski shod za mir na veliki šmaren 1915, po vojni pa so na Brezje redno romali veterani, ki so preživeli vojno in so po njej ustanovili Zvezo bojevnikov. V cerkvi so leta 1924 postavili spominsko ploščo žrtvam vojne, na trgu pred cerkvijo spominsko ploščo vojnemu kuratu Francu Bonaču, celostne ureditve spominskega parka z grobom neznanega junaka po načrtih arhitekta Plečnika pa nikoli niso uresničili, saj jih je prehitela druga svetovna vojna. Med drugo svetovno vojno je morala tudi Layerjeva podoba v begunstvo – Nemci so ob zasedbi leta 1941 izgnali frančiškane, brat Jozafat Finžgar pa je sliko skrivaj odnesel v Ljubljano, od tam na Trsat in nato spet v Ljubljano, kjer je bila v letih 1943–1947 postavljena na Dizmovem oltarju v ljubljanski stolnici, nato se je vrnila na Brezje. V stolnici je danes kopija slike, ki jo naslikal Riko Debenjak, in opominja na leta, ko je brezjanska Marija Pomagaj v Ljubljani, tako kot številni pregnanci, dobila zatočišče. Tudi v številnih drugih cerkvah je dobila brezjanska Marija Pomagaj svoje častno mesto in je gotovo največkrat kopirano slovensko likovno delo; ob Debenjaku so jo kopirali tudi Blaž Farčnik, Stane Kregar, Tomaž Perko, Maša Bersan Mašuk in še številni drugi. Prvotna kapelica z Layerjevimi freskami se sicer ni ohranila, danes pa povezujemo Layerjevo podobo zlasti z zlatim akantovim oltarnim okvirjem, ki je delo kamniškega rezbarskega mojstra Maksa Berganta iz leta 1977. Bergant je s svojimi rezbarijami obogatil še več drugih podob Marije Pomagaj, med drugim v ljubljanski stolnici ter v župnijskih cerkvah v Kamniku in v Škofji Loki. Podoba Marije Pomagaj je poseben nacionalni simbol in povezovalni element Slovencev na vseh celinah, kopija slike je med drugim v Slovenskem verskem središču v Lemontu, v ameriškem nacionalnem svetišču v Washingtonu in osrednjem argentinskem romarskem središču v Lujanu.

Izdaje in dogodki ob jubileju
Zgodovinar Jože Dežman je ob jubileju uredil in s številnimi avtorji napisal monografijo ter pripravil priložnostno razstavo v Gorenjskem muzeju, oboje pa zaznamuje široka predstavitev številnih vidikov zgodovine, umetnosti, etnologije, antropologije, šeg in navad, romarske kulture, turizma, geografije in topografije gorenjskega konca ter znanih osebnosti v povezavi z Marijo Pomagaj in z Brezjami. Tako monografija in razstava sta sicer vsebinsko dragocen in vizualno kakovosten prispevek (oblikovalec Klemen Kunaver) k splošnemu vedenju o tej tematiki, na resnično celostno predstavitev božje poti na Brezjah v knjižni obliki oziroma na razstavi pa bomo morali še počakati. V letošnjem letu TV Slovenija ob dvestoletnici podobe Marije Pomagaj pripravlja tudi prispevek v oddaji Obzorja duha, posebno oddajo Podoba podobe za veliki šmaren in omizje Sveto in svet.

Andrej Doblehar

Več na: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/dvesto-let-podobe-marije-pomagaj-na-brezjah/337044
 
 
Mojca M. Štefanič, Anton Durcovici, blaženi mučeniški škof iz Romunije (Vir: Druzina.si)

V romunskem mestu Iasi je bil minulo soboto za blaženega razglašen tamkajšnji mučeniški škof Anton Durcovici (1888-1951). Kot je v nagovoru dejal papež Frančišek, je bil blaženi Durcovici »mučenec za vero, prizadeven in pogumen pastir, preganjan s strani komunističnega režima v Romuniji, kjer je leta 1951 v zaporu umrl od lakote in žeje«. Sveti oče se je pred več deset tisoč zbranimi verniki na Petrovem trgu zahvalil za novega blaženega v katoliški Cerkvi.

Anton Durcovici se je rodil v mestu Bad Deutsch-Altenburg v Spodnji Avtriji. Od leta 1948 je bil škof v Iasiju in nekaj časa tudi apostolski administrator v Bukarešti. Leto dni kasneje so ga prijeli komunisti. 11. decembra 1951 je umrl v zaporu tajne službe Securitate v Sighetu. Z vatikanskim dekretom z dne 31. oktobra 2013 je bilo škof Durcovici priznan kot mučenec, ki je umrl iz sovraštva do vere. V tem primeru ni potrebno dokazovati dodatnih čudežev.

Po navedbah romunskih medijev so se slovesnega bogoslužja ob beatifikaciji med drugim udeležili romunski predsednik Traian Basescu, predsednik tamkajšnje vlade Victor Ponta, pa tudi predstavnik Avstrijske škofovske konference, graški škof Egon Kapellari. V Bad Deutsch-Altenburgu, rojstnem kraju novega blaženega, so bogoslužje prenašali v živo.

Mnogi verniki v Romuniji se novega blaženega dobro spominjajo. Njegovi študentje v semenišču, duhovniki, osebe, ki so se spreobrnile in jih je on vodil, tisti, ki so se hodili k njemu spovedovat – vsi so soglasni v zatrjevanju, da jih je oblikoval njegov zgled in da jih je modrost njegovega duhovnega vodenja spodbujala »pri hoji po poti evangeljske popolnosti«.

Durcovici je že tretji romunski mučeniški škof iz komunističnega obdobja, ki je bil razglašen za blaženega. Leta 2010 je bil beatificiran Szilard Bogdanffy (1911-53), leta 2011 pa Janos Scheffler (1887-1952). Leta 2013 je čast oltarja dosegel mučeniški duhovnik Vladimir Ghika (1873-1954). 87 % izmed okoli 21 milijonov Romunov je pripadnikov romunske pravoslavne Cerkve, 8 % je katoličanov.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/anton-durcovici-blazeni-muceniski-skof-iz-romunijeMojca M. Štefanič, V


V Švici evtanazija za ostarele brez zdravniških potrdil? (Vir: Druzina.si)

Švicarska organizacija za pomoč pri samomoru »Exit« želi detabuizirati samomor starostnikov. Kot je ob koncu tedna poročal časnik »Neue Züricher Zeitung«, namerava organizacija 24. maja na generalni skupščini svoj statut dopolniti s stavkom »Exit si prizadeva za svobodno smrt v starosti«. Člani organizacije, ki so se v visoki starosti naveličali življenja, naj bi imeli možnost prejeti pomoč pri samomoru brez zdravniškega potrdila.

Predlog so predstavili člani organizacije Generacija 68, ki se tudi sami bližajo visoki starosti, je pojasnil Bernhard Sutter, tiskovni predstavnik organizacije in njen trenutni poslovodja. Omenjena generacija od določene starosti podpira možnost samomora s pomočjo brez predhodnega temeljitega zdravniškega pregleda, denimo če posameznika čaka neizogibno bivanje v domu ostarelih. Seveda je liberalizacija »svobodne smrti v starosti« zaenkrat nestvarna, saj bi bile zanjo potrebne zakonske spremembe, je pojasnil Sutter.

Strokovnjaki ta razvoj spremljajo z veliko zaskrbljenostjo, poroča »Neue Züricher Zeitung«. Temeljna težava takšnega dopolnjevanja statuta je »znamenje za družbo«, da je to povsem sprejemljiva stvar, je za časnik povedala zdravnica Gabriela Bieri, direktorica oskrbovalnih domov v Zürichu in glavna zdravnica mestne starostne zdravstvene oskrbe: »V ospredju je zdrav star človek, čigar krhkost naj bi bila tako huda kot smrtna bolezen.« Upravičena je bojazen, da bo družba izvajala večji pritisk tudi na starostnike, ki si ne bodo želeli samomora.

Dvom je izrazil tudi teolog in nekdanji vodja Inštituta za družbeno etiko na univerzi v Zürichu, Johannes Fischer. Za časnik je povedal, da je govorjenje o »avtonomiji« v povezavi s svobodno smrtjo starostnikov napačno razumljeno. Pogosto s tem povezujemo zgled življenja in smrti, ki ju posameznik v celoti določa sam. »To ne obstaja, življenje vsakega posameznika je odvisno od določenih okoliščin, ki si jih v glavnem ne izbira sam.« Vzroke za željo po samomoru bi lahko iskali v osamljenosti, družbenem pritisku ali depresiji, povsem neodvisno od kakršne koli starostne meje.

Trenutno samomori s pomočjo v Švici predstavljajo 1 % 64.000 smrtnih primerov letno. Leta 2013 je organizacija »Exit« po lastnih navedbah pri samomru spremljala 459 oseb, sto več kot leto pred tem. Združenje šteje okoli 72.000 članov. Kot pojasnjujejo, vsak delavnik dobijo od 60 do 100 novih prošenj za članstvo.

Vir: Kathpress

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/v-svici-evtanazija-za-ostarele-brez-zdravniskih-potrdil




 
MOLITEV
 

Čuj Marija, prošnje vroče,

o, ne pusti me iz rok.

Mati, mila mi ostani

sredi križev in nadlog.

Vem, da ti ne boš pustila,

da se tvoj otrok zgubi,

mati, ti me boš rešila,

tvoja roka me drži.

Ti me čuvaj, ti me brani,

vedno mi ob strani stoj,

čisto mi srce ohrani,

reši me otrok sem tvoj.


iz molitvene revije Magnifikat
 

6. velikonočna nedelja


25. maj 2014
Jn 14,15-21


 

 Ako me ljubite, ohraníte moje zapovedi. In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in tudi ne pozna; vi pa ga poznate, zakaj prebiva pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot; prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl; vi pa me boste videli, zakaj jaz živim in vi boste živeli. V tistem času boste spoznali, da sem jaz v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, ta me ljubi; a kdor ljubi mene, ga bo ljubil moj Oče in ga bom ljubil jaz in se mu razodel.«

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

Krovni dokument v drugem izzivu poudarja poklicanost in poslanstvo: "Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev bomo prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, ter spodbujali odgovornost za uresničevanje Božjega kraljestva" (PiP 63).

Krstni poklicanosti, ki kliče k oznanjevanju, papež nameni veliko pozornosti. "V vseh krščenih, od prvega do zadnjega, deluje posvečujoča moč Svetega Duha, ki priganja k evangelizaciji" (EG 119). "Vsak krščeni je, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in na stopnjo verskega znanja, dejaven nosilec evangelizacije. Bilo bi neustrezno misliti na evangelizacijski načrt, ki bi ga izvajali usposobljeni sodelavci, medtem ko bi ostali verniki samo sprejemali njihovo delovanje. Nova evangelizacija mora vključevati novo pojmovanje nosilne vloge vsakega krščenega. To prepričanje postane neposreden klic vsakemu kristjanu, da nihče ne odneha od svojega prizadevanja v evangelizaciji.  Če je kdo zares izkusil odrešilno Božjo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega časa, da bi se odpravil in oznanjal. Ne more čakati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu" (EG 120).

 
Gradiva
 

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, marec 2014


Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
 

9. poglavje: Obhajanje bogoslužja oz. evharistije v naši župniji


Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.

200-letnica podobe Marije Pomagaj na Brezjah

Na Brezjah bo 23. in 24. maja potekal bogat program ob 200-letnici podobe Marije Pomagaj.
Program programa je dostopen na: http://www.marija.si.

 
Romanje prvoobhajancev in njihovih staršev na Brezje

Škofijski Urad za družino, vabi duhovnike, katehistinje in druge pastoralne delavce, da skupaj s prvoobhajanci in njihovimi starši poromate k Mariji Pomagaj na Brezje. Za dar evharistije se bomo zahvalili v soboto, 14. junija. Začeli bomo ob 9.30 z uvodnim programom Po Mariji k Jezusu, nadaljevali ob 10.00 z družinsko sveto mašo in zaključili z “romanjem” okrog Marijinega oltarja.
Organizatorji prosimo, da sporočite okvirno število romarjev (otrok in odraslih) iz vaše župnije do 2. junija, na naslov: Škofijski urad za družino, Ljubljana, tel: 01/234 75 82, ali po e-pošti: Urad.za.druzino.lj@rkc.si.
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/








Email Marketing Powered by MailChimp