E-novice ŽPS


Št. 16 (8.1.2013), Pastoralno leto vere 2012-2013
urad.za.laike.lj@rkc.si

A. S., Praznovanje 70. obletnice mučeniške smrti bl. Alojzija Grozdeta (Vir: Radio Ognjišče)

V župnijski cerkvi na Mirni na Dolenjskem je v torek, 1. januarja 2013, ob 10.30 stiški opat p. Janez Novak O Cist. ob somaševanju duhovnikov daroval mašo ob 70. obletnici mučeniške smrti bl. Alojzija Grozdeta. Po maši je bila ob 12.00 na kraju mučeništva pri Grozdetovem križu v gozdu pod mirenskim gradom molitev.

Na novega leta dan, 1. januarja 2013 je minilo sedemdeset let od mučeniške smrti blaženega Alojzija Grozdeta, laika in člana Katoliške akcije, ki je popolno zvestobo Kristusu in Cerkvi s svojo krvjo zapečatil ob potoku Vejeršca na Mirni. Ko se je kot dijak Marijanišča za božične praznike leta 1942 iz Ljubljane preko Ambrusa in Stične vračal domov, ni slutil, da se bo le nekaj kilometrov pred rodnimi Zgornjimi Vodalami končala njegova zemeljska pot. Na Mirni ga je prijela partizanska enota in ga po zasliševanjih in mučenju ob potoku Vejeršca umorila. Čeprav mu je Božja previdnost namenila kratko zemeljsko življenje, pa je bilo za mladeniča njegovih let duhovno in versko neverjetno rodovitno.

Kot odličen dijak klasične gimnazije ter gojenec Marijanišča v Ljubljani se je duhovno oblikoval v osrčju Marijine kongregacije, laiški apostolat pa brusil v vrstah Katoliške akcije. Biti ves na voljo Kristusu, to je bil njegov življenjski moto. Med vrstniki v gimnazijskih šolskih klopeh ni želel biti samo povprečnež. Intenzivno zakramentalno življenje prepojeno z ljubeznijo do evharistije, zakramenta sprave in poglobljena osebna molitev so v njem oblikovali pokončno krščansko držo. Bil je dejaven tudi kot pesnik. Zavzeto je študiral okrožnice o socialni angažiranosti Cerkve in druga socialna vprašanja ter tako še pred drugim vatikanskim koncilom (1962–1965) pokazal na mesto in vlogo laika v apostolatu Cerkve.

Živel je v nemirnih časih druge svetovne vojne, ko je bila slovenska domovina na veliki preizkušnji. Ko je bilo potrebno izraziti svojo pripadnost Kristusu in Katoliški Cerkvi, v njem ni bilo prostora za kompromise. V duhu te zavesti je tudi odšel zarji mučeništva naproti. Sveti Avguštin pravi, da so resnični mučenci tisti, ki se bojujejo za resnico, ki je Kristus. Njegove popolne zvestobe Kristusu ni zlomilo ne mučenje ne smrt. »Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo« (1 Kor 15,55).

Leto dni po njegovi mučeniški smrti leta 1944 je dr. Anton Strle napisal in v zbirki Naši vzori I. izdal prvi Grozdetov življenjepis z naslovom Lojze Grozde: mladec Kristusa Kralja. Med vernimi ljudmi je bila vse od smrti živo navzoča zavest, da gre za mučenca in se mu v molitvah priporočajo.

Leta 1992 se je na škofijski ravni začel uradni postopek za priznanje mučeništva ter razglasitve za blaženega in svetnika. Leta 2003 je bila Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu izročena Pozicija – študijsko gradivo z življenjepisom in pričevanji o mučeništvu. V letih 2009 in 2010 redni kongres teologov ter komisija kardinalov in škofov soglasno odločita, da gre za mučeništvo in odium fidei – iz sovraštva do vere. Dne 27. marca 2010 papež Benedikt XVI. odobri objavo o priznanju Grozdetovega mučeništva in s tem razglasitve za blaženega. V papeževem imenu je državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone dne 13. junija 2010 na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju Alojzija Grozdeta razglasil za blaženega. V maju 2011 so bile njegove relikvije slovesno prenesene v Marijino cerkev na Zaplazu, ki je osrednjo romarsko svetišče novomeške škofije.

Konec meseca oktobra 2012 se je v Rimu zaključila škofovska sinoda o novi evangelizaciji. Kot eno izmed prioritet v letu vere so sinodalni očetje izpostavili tudi češčenje domačih svetnikov kot vzornikov vere. Tak pričevalec za naš čas je mučenec blaženi Alojzij Grozde. Luč vere je ob mučeniški smrti neokrnjeno izročil vstalemu Gospodu. »Vem, komu sem veroval« (2 Tim 1,12).

»Svetniki ne potrebujejo naših časti in naša pobožnost jim ničesar ne daje. Toda za nas je važno, da spoštljivo obhajamo njihov spomin, ne zanje. Jaz čutim, priznam, kako se ob tem spominjanju v meni vnema silno hrepenenje,« pravi sv. Bernard.

Ko se spominjamo sedemdesete obletnice mučeniške smrti blaženega Alojzija Grozdeta, naj se tudi v nas vnema hrepenenje, da bi ga posnemali v gorečnosti in krščanskih krepostih.
Osrednje praznovanje Grozdetovega godu bo 27. maja 2013 v Marijini cerkvi na Zaplazu, kjer so njegove relikvije.


Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/138/slovenija/9633/  


Med letom vere bodo nekatere pobožnosti združene z darom svetih odpustkov (Vir: Sporočila slovenskih škofij)

Za dan petdesete obletnice slovesnega odprtja 2. vatikanskega ekumenskega koncila ... je sveti oče Benedikt XVI. določil začetek leta vere. …

V tem našem času zelo globokih sprememb, ki jih doživlja človeštvo, želi sveti oče Benedikt XVI. z napovedjo … leta vere povabiti Božje ljudstvo, katerega vesoljni pastir je, kot tudi sobrate škofe z vsega sveta, »naj se pridružijo Petrovemu nasledniku v času duhovne milosti, ki nam jo daje Gospod, da bi se spomnili dragocenega daru vere« (prav tam, št. 8) …

Apostolska penitenciarija … je izdala sledeča določila s ciljem, da bi vernike dodatno spodbudila k spoznavanju in ljubezni do nauka katoliške Cerkve in bi oni iz tega prejemali obilnejše duhovne darove.

Skozi vse leto vere, ki je razglašeno od 11. oktobra 2012 do vključno 24. novembra 2013, morejo popolni odpustek od časnih kazni za lastne grehe, ki ga podeljuje Božje usmiljenje in ga lahko namenijo za pokoj duš rajnih vernikov, pridobijo vsi verniki, ki so zares spokorjeni, so pravilno opravili sv. spoved, prejeli zakramentalno obhajilo in so molili po namenu svetega očeta:

a. – vsakič, ko se udeležijo vsaj treh nagovorov med svetimi misijoni ali vsaj treh predavanj o odlokih 2. vatikanskega cerkvenega zbora in o vsebini Katekizma katoliške Cerkve v katerikoli cerkvi oziroma primernem kraju;

b. – vsakič, ko kot romarji obiščejo eno od papeških bazilik, krščanske katakombe, stolnico, svet kraj, ki ga za leto vere določi krajevni ordinarij (npr. izmed manjših bazilik in svetišč, posvečenih blaženi Devici Mariji, svetim apostolom in svetim zavetnikom) in se tam udeležijo kakšnega svetega bogoslužja ali se vsaj zadržijo za primeren čas zbranosti in pobožnega premišljevanja ter ga končajo z molitvijo očenaša, veroizpovedi v katerikoli veljavni obliki, s prošnjami k blaženi Devici Mariji in, odvisno od primera, k svetim apostolom ali zavetnikom;

c. – vsakič, ko se v dnevih, ki jih za leto vere določi krajevni ordinarij (npr. na praznike Gospoda, blažene Device Marije, apostolov in zavetnikov ali sedeža sv. Petra) na katerem koli svetem kraju udeležijo slovesnega praznovanja evharistije ali molitvenega bogoslužja ter izpovedo vero v kateri koli veljavni obliki;

d. – ko na poljubno izbran dan med letom vere pobožno obiščejo krstni kamen ali drug kraj, kjer so prejeli zakrament krsta in pri tem obnovijo krstne obljube po katerem koli veljavnem obrazcu.

Škofje v škofijah ali eparhijah in vsi, ki so po pravu njim izenačeni, bodo lahko ob najprimernejšem dnevu znotraj tega obdobja pri osrednjem praznovanju (npr. 24. novembra 2013, na praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, ko se bo sklenilo leto vere) podelili papeški blagoslov s popolnim odpustkom, ki ga morejo prejeti vsi verniki, ki bodo ta blagoslov prejeli pripravljeni.

Zares spokorjeni verniki, ki iz resnih razlogov ne bodo mogli prisostvovati tem praznovanjem (predvsem vse redovnice, ki živijo v samostanih s stalno klavzuro, samotarji in puščavniki, zaporniki, starejši, bolni in tisti, ki so v bolnišnicah ali drugih krajih zdravljenja oziroma neprekinjeno pomagaj bolnikom …), bodo popolni odpustek prejeli pod enakimi pogoji, če bodo v duhu in mislih združeni z navzočimi verniki, še posebej v času televizijskega in radijskega prenosa besed svetega očeta ali škofov po škofijah, doma ali tam, kjer so zaradi ovir nahajajo (npr. v kapeli samostana, bolnišnice, zdravilišča, zapora …) molili očenaš, veroizpoved v kateri koli veljavni obliki in druge primerne molitve po namenih leta vere ter darovali svoje trpljenje oziroma stiske svojega življenja.

Pričujoči dekret, ki je bil izdan 14. aeptembra 2012, v Rimu, na sedežu Apostolske penitenciarije, je veljaven samo za leto vere.


Izjava Slovenskih katoliških laikov (Vir: skls.si)

Izjava za javnost o oddajah z versko vsebino na RTV Slovenija
Slovenski katoliški laiki smo mnenja, da Radio Slovenija kot javni medij s svojim verskim programom ne odgovarja na potrebe verujočih poslušalcev, jih s tem obravnava diskriminatorno in ne spoštuje ne zgledov iz primerljivih držav ne slovenske zakonodaje. Zakon o RTV namreč odgovorne v 4. členu zavezuje, da RTV “posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti.”

Edina verska oddaja na osrednjem, Prvem programu Radia Slovenija, je nedeljska 3–minutna Duhovna misel, ki ni ustrezno glasbeno opremljena z duhovno glasbo. Radio Slovenija na Prvem programu nima nobene oddaje o duhovni glasbi (ob množici oddaj o drugih glasbenih zvrsteh). Ob nedeljskih in prazničnih dneh se ne predvaja slovenska duhovna glasba, čeprav je bil npr. v letu 2012 že enajstič organiziran festival sodobne duhovne ritmične glasbe Ritem duha. Radio Slovenija redko predvaja ustrezne verske oddaje ob večjih verskih praznikih (ena izmed izjem v minulih božičnih praznikih je bil Studio ob 17h). Prispevki o verskih dogodkih v informativnih oddajah ne morejo nadomestiti verskih oddaj. Prenosu nedeljske svete maše in nekaterim oddajam z versko vsebino je mogoče prisluhniti na Tretjem programu, vendar ta ne dosega vseh poslušalcev po Sloveniji.

Menimo, da Prvi program Radia Slovenija ne upošteva verskih potreb in pravic številnih državljanov, plačnikov RTV prispevka, hkrati pa krši medijsko zakonodajo in programske standarde.

Ocenjujemo, da je za doseganje večjega števila kvalitetnih verskih vsebin na Radiu Slovenija potrebno ustanoviti uredništvo za verski program. Navsezadnje je Radio Slovenija verjetno edini javni medij v Evropi, ki tovrstnega uredništva nima. Bimedialno uredništvo Radia in Televizije Slovenija, formalizirano 1. januarja 2012, je zgolj mrtva črka na papirju, saj ne čutimo dejanskih sprememb v vsebini programov.

Direktorja Radia Slovenija Miho Lamprehta spominjamo na dogovore s predstavniki Evangeličanske cerkve, Islamske skupnosti, Katoliške cerkve in Srbske pravoslavne cerkve na sestanku 30. maja 2011. Takrat je bilo nakazano, da bo na Radiu Slovenija ustanovljeno uredništvo za verski program in da bo Prvi program začel predvajati tudi duhovno glasbo.

V Svetu katoliških laikov Slovenije si želimo, da bi se dialog nadaljeval in prispeval h kvalitetnejšemu verskemu programu našega javnega Radia. Pozivamo vse odgovorne za javne medije v Republiki Sloveniji, še posebej Programski svet in vodstvo RTVS, naj program Radia Slovenija upošteva potrebe in človekove pravice verujočih. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni razmisliti o drugih oblikah aktivnosti za dosego kvalitetnih verskih vsebin na Radiu Slovenija.

Svet katoliških laikov Slovenije

 
Iranski kristjan Nadarkhani ponovno v ječi, protesti po vsem svetu (Vir: druzina.si)

Ponovno zaprtje iranskega evangeličanskega pastorja Youcefa Nadarkhanija je po vsem svetu sprožilo številne proteste. V Nemčiji je glavni tajnik krščanskih demokratov v pismu iranskemu veleposlaniku očital kršenje človekovih pravic in verske svobode kristjanov. Odlomke iz pisma so navedli tudi v tamkajšnjem časniku 'Die Welt'. Da kristjana aretirajo prav na božični dan, 'lahko kristjani po svetu razumejo kot zavestno zapostavljanje svoje vere', je zapisal nemški politik.

Nadarkhanija so po navedbah medijev prijeli v njegovem domačem kraju Rascht. Pastor neke evangeličanske hišne Cerkve naj bi po izpustitvi po prvi aretaciji v začetku lanskega septembra pozabil pravočasno in redno izpolnjevati vse potrebne dokumente. Zdaj naj bi v zaporu preživel še štirideset dni.

Nadarkhanija, ki je v zgodnjih odraslih letih prestopil v eno izmed binkoštnih Cerkva, so aretirali že oktobra 2009, ker je nasprotoval obveznemu pouku korana za vse otroke v Iranu. Konec septembra 2011 je moral pred sodišče, kjer je bil zaradi 'odpadništva od islamske vere' in 'širjenja neislamskega nauka' obsojen na smrt z obešenjem. Cerkveni predstavniki, politiki in organizacije za varstvo človekovih pravic po vsem svetu so se na njegovo obsodbo odzvali s protesti. 8. septembra lani so Nadarkhanija izpustili iz zapora.

Več na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/0FA61E2D3E48BCEDC1257AED001E98AA?OpenDocument



 

TEOLOŠKI KOTIČEK


PRIDITE IN POGLEJTE
Slovenski pastoralni načrt, krovni dokument


Četrti del: Pastoralni itinerariji
»Koga naj pošljem?« (Iz 6,8)

103.      Cerkev na Slovenskem stopa na pot nove evangelizacije, ki bo spremenila srca, miselnost, pa tudi organiziranost in strukture. Kot je dejal Jezus: »Nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razžene mehove in je z mehovi vred uničeno, ampak dajejo novo vino v nove mehove« (Mr 2,22). O spremembi miselnosti smo govorili v osrednjem delu dokumenta, zdaj pa odgovarjamo na vprašanje, kakšno je stanje osebja in struktur ter h katerim spremembam kliče.

104.      Izkušnja dosedanjih pastoralnih načrtovanj kaže, da načrt stoji in pade pri vprašanju »kdo« in ne pri vprašanju »kaj«. Lažje se je dogovoriti, kaj moramo storiti, kot se uskladiti, kdo bo kaj storil. Ključno je torej vprašanje osebja oziroma izvajalcev načrta.

105.      Čeprav nekateri pastoralni teologi trdijo, da je nova evangelizacija predvsem v rokah laikov, ni prav, da vso pozornost usmerimo le nanje. V kolikor bo naš proces prebudil samo laike, ne bo prinesel želenih sadov. Ključ je v uravnoteženem odnosu med kleriki in laiki. Jasno mora biti, da so si oboji enaki v dostojanstvu, hkrati pa različni po vlogi in nalogi.

106.      Večstoletni vzorec Cerkve na Slovenskem glede duhovnikov se spreminja: vedno manj jih je, njihova povprečna starost v letu 2012 je blizu 60 let. Posledice manjšega števila duhovnikov se kažejo v življenju župnij, posebej tistih, ki preidejo v soupravo. Manj razpoložljivih duhovnikov spreminja tudi duhovniški pastoralni in življenjski slog. Duhovnik časovno težje opravi gospodarsko-administrativne obveznosti in je v stiski pri odgovarjanju na potrebe vernikov po zakramentih in zakramentalih. V manjši meri se zato posveča oznanjevanju, zlasti tistim oblikam, ki sodijo na področje nove evangelizacije (mladinska pastorala, kateheza odraslih, osebno spremljanje ipd.).

107.      Slovenski duhovniki so praviloma marljivi in zvesti svojim dolžnostim. Mnogi kljub starosti in opešanosti vztrajajo na župnijah in se trudijo po najboljših močeh. Pri nekaterih se kažeta utrujenost in nezaupanje do pastoralnih novosti. Zdi se jim, da s pastoralno prenovo prihajajo le dodat­ne zadolžitve, ne pa razbremenitve. Od duhovnikov zato v prihodnje ne bomo zahtevali več dela, več aktivizma, temveč da bodo bolj osredotočeni na tisto delo, ki je zapisano v teološko srčiko duhovništva. Vodilo za marsikaterega slovenskega duhovnika bi lahko bilo: delati manj, delati bolje, več moliti. Pa tudi: skupaj delati, bolje delati – skupaj moliti, bolje moliti.

108.      Tudi redovnice in redovniki se soočajo s staranjem članstva in krizo poklicev. Nekateri ženski redovi so ekonomsko nestabilni, pri moških redovih pa je zaznati krizo skupnosti. Več redov se je v zadnjih deset­letjih načrtno odločilo za večjo zvestobo izvorni karizmi, kar je posebej ovrednotil že plenarni zbor (prim. PZ 416). Redovnice in redovniki tudi zaradi tega na nekaterih pastoralnih področjih delujejo izrazito prodorno in v skladu z duhom nove evangelizacije.

109.      Veliko upanje so laiki, ki kot člani gibanj, skupnosti in združenj ter laiških organizacij delujejo v ŽPS, v različnih župnijskih skupinah in službah. Čeprav na splošno beležimo upad verske prakse, je delovanje laikov v najožjem jedru Cerkve spodbudno. Kjer je prostor za mnoštvo karizem odprt, se pojavijo zreli in odgovorni možje in žene, ki svojo osebno vero živijo v darovanju samega sebe skupnosti. Za Cerkev dodatno priložnost pomenijo laiški teologi, ki so si pridobili visokošolsko oziroma univerzitetno teološko in pastoralno izobrazbo ter so povezani s Cerkvijo. Nekateri med njimi ne najdejo primernih delovnih mest niti v širši družbi niti v Cerkvi.

110.      Nejasen je položaj laiških katehistinj in katehistov. Nekateri med njimi so redno zaposleni in imajo za katehetsko delo kanonično poslanstvo (missio canonica), na mnogih župnijah pa prostovoljno delujejo katehistinje in katehisti, ki nimajo uradnega cerkvenega dovoljenja bodisi ker nimajo pogojev bodisi ker duhovniki zanj niso uradno zaprosili. Glede na potrebe po oznanjevanju in na možnosti vzgojnega dela z otroki in odraslimi je po župnijah premalo katehistinj in katehistov ter pastoralnih asistentov. Po eni strani ni finančnih sredstev za njihovo vzdrževanje, po drugi pa je tako pri pastirjih, kot pri vernem občestvu opaziti premalo pastoralne volje za ureditev njihovega statusa.

111.      Pomenljivo je dejstvo, da nam v Cerkvi na Slovenskem kljub pozivom in željam (prim. PZ 408) ni uspelo izobraziti in usposobiti več kandidatov za poslanstvo stalnih diakonov. Stalni diakonat ostaja izziv za prihodnost.

MOLITEV
za kanonizacijo blaženega Alojzija Grozdeta

Vsemogočni Bog,
izvir vse svetosti in slava mučencev.
Našemu narodu si podaril čudoviti zgled
blaženega Alojzija Grozdeta,
v njegovi popolni hoji za Kristusom, vse do prelitja krvi.
Evharistija katero je imenoval Sonce svojega življenja,
je duhovno krepila njegovo mlado dušo
v premagovanju življenjskih preizkušenj.
Pogosto prejemanje zakramenta sprave,
pa ga je usmerjalo na pravo pot za Kristusom,
našim edinim Odrešenikom.
Tako je mnogim mladim postal vzornik
zglednega krščanskega življenja.
Iz ljubezni do bližnjega
je širil slavo Božjega kraljestva med svojimi vrstniki,
ter jih navduševal za zvestobo Bogu, katoliški Cerkvi in narodu.
V duhu popolne pripadnosti Kristusu in Cerkvi,
je za ceno mučeništva daroval svoje mlado življenje.
Dobri Oče,
podeli našemu narodu milost,
da ga bomo pred vesoljno Cerkvijo
smeli častiti tudi kot svetnika.
Po Kristusu našem Gospodu.
Amen.

Jezusov krst

Lk 3, 15-16.21-22
Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.

Jezusov krst
Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Besede vere za vsakogar

Jezusov krst
Po nežnih spominih na božično skrivnost, ko se Božji Sin utelesi v naročju Device Marije in rodi v nesprejetost človeškega sveta; po angelskem opevanju Božje slave; po obisku pastirjev; po poklonu modrih, ki so videli, da je vzšla zvezda novorojenega judovskega kralja; po darovanju v templju in po tihem življenju v Nazaretu, krst odpira novo obdobje Jezusovega življenja. Prva leta njegovega bivanja v varnem zavetju družine so minila, konec je skritega življenja v Nazaretu. Tridesetletno vez med Jezusovim rojstvom in začetkom njegovega javnega delovanja ustvarja dogodek Jezusovega krsta.

Ko vse ljudstvo prejema krst, ga prejme tudi Božji Sin. Prejme ga, ne da bi izstopal, pa vendar se ob tem dogodku razodene Sveta Trojica. Nad Božjega Sina pride Sveti Duh, duh ljubezni v podobi goloba in zasliši se glas Boga Očeta, ki pravi: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (Lk 3,22).

Jezus s svojim krstom vstopa v najglobljo solidarnost s svojimi brati in sestrami. Tako kot je sprejel človeško telo, tako sprejema vsakega izmed nas v vsej naši krhkosti, v spodbudi k nenehnemu spreobračanju, k nenehnemu vračanju k Bogu.
Gradiva

Z vstopom v novo obdobje pastoralne prenove, vam želimo še bolj kot v preteklosti, pri vašem delu pomagati s pripravo in iskanjem različnih gradiv za vaše delo. Najdete jih s klikom na spodnje povezave. Na naši spletni strani
imate na dnu strani tudi pasice, preko katerih je omogočen dostop do Božje besede dneva, do svetnika dneva, predstavitve drobcev vere in vseh gradiv, ki jih pripravlja Pastoralna služba v Ljubljani in njeni uradi.


Božična video gradiva

Poklon kraljev NOVO!
Poklon pastirjev NOVO!
Popis v Betlehemu
Prihod novega kralja
Pastirjeva piščal
Jezusovo rojstvo

Aktualna gradiva za božični čas

Božično molitveno bogoslužje 1
Božično molitveno bogoslužje 2
Božično molitveno bogoslužje 3
Božično molitveno bogoslužje 4
Božično molitveno bogoslužje 5
Božično molitveno bogoslužje 6
Božično molitveno bogoslužje 7
 
Očka za božič
Marija in njen sin
Jezusovo rojstvo


Vsa gradiva Škofijskega urada za laike najdete v meniju spletne strani Urada za laike pod gumbom gradiva oz. pod novico Aktualna gradiva.

Tedenske E-novice dobite na naslednji povezavi.

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas...


50-urno usposabljanje za pastoralno načrtovanje

V pastoralnem letu 2012-2013 bomo za moderatorje iz Nadškofije Ljubljana pripravili enodnevno usposabljanje moderatorjev, ki bo v soboto, 13. aprila, glavna tema pa bo Kako v župniji voditi proces pastoralnega načrtovanja?

Pripravili bomo tudi orodja za pastoralno načrtovanje, ki bodo, upamo, župnijam olajšala pot do načrta.

Za tiste, ki se bodo želeli v tematiko še bolj poglobiti, pa pripravljamo 50-urno usposabljanje o vodenju srečanj, moderiranju skupin in pastoralnem načrtovanju. Usposabljanje bo potekalo na Socialni akademiji v Ljubljani in bo brezplačno. Vodila ga bosta Matej Cepin in Aleš Čerin z gosti. Urnik srečanj je naslednji:

- Sobota, 2.2., 9:00 - 16:00
- Četrtek, 7.2., 18:00 - 21:00
- Četrtek, 14.2., 18:00 - 21:00
- Četrtek, 28.2., 18:00 - 21:00
- Četrtek, 7.3., 18:00 - 21:00
- Četrtek, 14.3., 18:00 - 21:00
- Četrtek, 21.3., 18:00 - 21:00
- Četrtek, 4.4., 18:00 - 21:00
-  Petek in sobota, 26.-27.4. (petek popoldne - sobota popoldne, predvidoma izven Ljubljane)

Info in prijave: matej.cepin@skavt.net.


Število udeležencev je omejeno.



V podporo Mojci Kucler Dolinar in proti nestrpnosti (Vir: casnik.si)

Lansko jesen je vlada za članico Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti imenovala Mojco Kucler Dolinar. Pred dnevi se je v javnosti pojavilo pismo, ki ga je skupina nestrpnih aktivistov poslala vladi in na različne naslove v tujini. V pismu neutemeljeno in brez vsakršnih tehtnih argumentov blatijo Mojco Kucler Dolinar in tudi državo Slovenijo. Gre za zaskrbljujočo prakso nekaterih v Sloveniji, ki so očitno mnenja, da imajo monopol nad strokovnostjo in so se za dosego svojih ciljev pripravljeni posluževati tudi zelo grobih in neprimernih sredstev. Posebej skrbi, da se podpisniki pisma prikazujejo kot neodvisni predstavniki civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic in stroke, v resnici pa so mnogi znani kot kandidati različnih strank na volitvah, člani volilnih štabov in protagonisti kristjanofobnega javnega diskurza, v katerem izražajo nestrpnost do verujočih sodržavljanov in tudi do drugih drugače mislečih. Prav je, da se na take pojave odzovemo. S tem bomo pokazali podporo po krivici napadenim ter tudi svoje nestrinjanje s takim načinom blatenja Slovenije v tujini.

Vabimo vas, da peticijo čim prej podpišete. Peticija je dostopna na tej povezavi.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok

http://www.casnik.si/index.php/2013/01/07/v-podporo-mojci-kucler-dolinar-in-proti-nestrpnosti/
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







Sent to mojca.bertoncel@rkc.si — why did I get this?
unsubscribe from this list | update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0
Email Marketing Powered by MailChimp