E-novice ŽPS


Št. 14 (15.4.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si

Velikonočna poslanica predsednika Slovenske škofovske konference škofa Glavana (Vir: Katoliška Cerkev)
 
Dragi bratje in sestre!
 
Spet obhajamo velikonočne praznike, praznike vere, veselja in trdnega upanja. Nanje smo se pripravljali skozi ves postni čas.
 
Jezus Kristus, naš Učitelj in edini Odrešenik, je vstal od mrtvih, premagal smrt in greh in vse razdiralne zle sile, ki skušajo prodreti v naša srca in zavladati v zgodovini sveta.
 
Pod križem so se Jezusu nekateri smejali in ga sramotili: »Če si Božji Sin, stopi s križa, pa bomo verovali vate!« Da je resnično Božji Sin, je dokazal, a ne na zahtevo drugih, temveč, ko je sam hotel – pravzaprav ob uri, ko so najmanj pričakovali, ob zatonu noči, v jutranjem mraku.
 
Na Veliki petek se morda sprašujemo, zakaj je Bog dopustil vsa ponižanja. A na vstajenjsko jutro nam je Jezus pokazal, da je Bog vedno zmagovalec v vseh »bitkah«. On ima vedno zadnjo besedo. Na Veliko noč slavimo to njegovo zmago, zmago luči nad temo, zmago ljubezni nad hudobijo, resnice nad lažjo, duha nad materijo. Zato Cerkev radostno poje: »Jezus naš je vstal od smrti, razveseli se, kristjan! Smrt in pekel je premagal, vstal iz groba tretji dan …«
 
Naša vera v Jezusovo vstajenje pa se mora pokazati tudi dejavno v našem življenju, v služenju bližnjim, v odpuščanju, s katerim premagujemo sovraštvo in nasilje, z odprtostjo do bližnjih, da znamo z njimi deliti trpljenje in preizkušnje, da delamo za večjo pravičnost in mir.
 
V svetu se zgodi veliko dogodkov, ko se zdi, da zmagujejo zlo, krivice, razdeljenost, zlorabe in nasilje. A obstaja tudi veliko pozitivnih znamenj, ki jih lahko povezujemo z velikonočnimi dogodki in nam vlivajo upanje. Med to pozitivno dogajanje sodi tudi pričevanje papeža Frančiška, ki je pripomoglo k večjemu ugledu Cerkve v svetu in celo med nevernimi. Upanje pa vzbuja tudi dobrodelno delovanje tolikih prostovoljcev in preprostih ljudi, ki mirno, brez hrupa, in nesebično delajo na mnogih področjih in lepšajo življenje ljudi v stiski.
 
Naj v letošnjih velikonočnih praznikih v vseh nas odmevajo Jezusove besede: »Ne bojte se, jaz sem svet premagal. Jaz sem vstajenje in življenje.«
 
S temi besedami vsem, še posebej vsem bolnim in ostarelim, ki ste v kakršnikoli duhovni ali materialni stiski in ki morda zaradi ugaslega upanja izgubljate voljo do življenja, voščim vesele velikonočne praznike.
 
Hkrati voščim veselo veliko noč pravoslavnim kristjanom, s katerimi veliko noč letos skupaj praznujemo, in tudi evangeličanom, saj je za vse kristjane Kristusovo vstajenje temelj vere. Vse ljudi dobre volje pa vabim, da se v prazničnih dneh tako ali drugače z nami veselijo.
 
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof
apostolski administrator ljubljanske nadškofije
predsednik SŠK
 
Več na: http://katoliska-cerkev.si/velikonocna-poslanica-2014
 
 
 
s. Brigita Zelič, Urška Hrast, Papež ob poslušanju pasijona: Sem sposoben biti blizu Jezusu, ki trpi? (Vir: Radio Ognjišče)
 
Med slovesno mašo na cvetno nedeljo na Trgu sv. Petra je papež Frančišek po poslušanju evangelija o Jezusovem trpljenju zbrano množico nagovoril z nekaj vprašanji, o katerih naj razmišljamo vsak dan tedna, ki je pred nami: „Kdo sem? Kdo sem jaz pred Gospodom, ki vstopa v Jeruzalem? Sem sposoben biti blizu in pokazati svoje veselje, ko ga slavim? Sem sposoben biti blizu Jezusu, ki trpi?“ Ta in mnoga druga, naj bi nam pomagala odgovoriti na tisto najbolj temeljno vprašanje: „Kje se nahaja srce vsakega od nas?
 
Procesija kakih sto mladih, škofov in kardinalov se je sprehodila čez trg do oltarja pred Baziliko sv. Petra, kjer je papež Frančišek daroval mašo. Med več deset tisoč zbranimi verniki je bilo veliko mladih, pa tudi številni romarji iz Latinske Amerike. Zaporniki iz zapora v severnoitalijanskem mestu Sanremo so izdelali palico v obliki križa, ki jo je Sveti oče na današnjo nedeljo prvič uporabil. Na palici, izdelani iz lesa oljke, je vrezan grb jezuitskega reda, ki mu pripada tudi Frančišek. Palica, imenovana ferula, je simbol papeštva.
 
Papež Frančišek je v pridigi govoril zelo počasi, iskal primerno besedo in polagal vprašanja v premislek. Omogičil je skorajda sproten odgovor, komu iz pasijona smo podobni. Spomnil je, da so voditelji ljudstva čakali na priložnost, da Jezusa zgrabijo. Sveti oče je zastavil vprašanje v 1. osebi: „Ali sem kot eden izmed njih?“ Z mislijo na aposotle je vprašal: „Ali sem podoben dremotnim učencem, ki niso ničesar razumeli? Ali pa tistemu, ki je hotel zadrego rešiti z mečem? Ali pa morda Judežu, ki je za 30 srebrnikov s poljubom, znamenjem ljubezni, Jezusa izdal?“ Zastavil je vprašanje: „Sem tudi jaz izdajalec? Sem podoben voditeljem, ki v naglici skličejo sodišče in iščejo krive priče?... In če sem jim, ali mislim tudi jaz, da s tem rešujem ljudstvo?“ Ob navedbi Pilata je sveti oče vprašal, če sem mu podoben da si v primeru, ko ugotovim, da je stvar zapletena, tudi jaz umijem roke, si ne privzamem odgovornosti in hkrati obsodim ali pustim obsoditi na srmt? Ali pa sem podoben množici, ki kot slepa izbere Baraba? Za množico je to bilo bolj zabavno in bolj ponižujoče za Jezusa. Papež Frančišek je nizal osebe drugo za drugo in med njimi navedel tudi Simona iz Cirene, pogumne žene in Jezusovo mater, ki so bile tam in tiho trpele; pa Jožefa, ki je Jezusa ljubeče položil v grob. Nato se je sveti oče vrnil k voditeljem ljudstva, ki so zapečatili grob, da bi obranili nauk in življenju preprečili priti iz groba. Razmišljanje je sklenil s temeljnim vprašanjem: „Kje je moje srce? Kateri od naštetih oseb sem podoben?“ ter izrazil željo, naj nas navedena vprašanja spremljajo ves teden.

Ob sklepu svete maše je papež Frančišek namenil poseben pozdrav 250-im udeležencem srečanja na temo svetovnih dnevov mladih, ki ga je organiziral Papeški svet za laike in se bo leta 2016 odvijal v Krakovu na temo: „Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.“
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/153/svet/13485/
 
 
 
Urška Hrast, Da bi ostali v Njem ... (Vir: Radio Ognjišče)

Urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak je ob sklepu 9. radijskega misijona z naslovom „Ostati v Kristusu!", ki ga je tokrat vodil jezuit p. Marko Ivan Rupnik povedal: „Pred tednom dni je bila naša skupna prošnja: blagoslovi čas misijona in daj nam Svetega Duha, danes pa se zahvaljujemo za čas devetega radijskega misijona, ko je bilo v radijskem programu vse osredotočeno na evangelij in povabilo k molitvi, ki v življenju dela čudeže, če le verujemo in zaupamo v moč molitve.“
 
Z misijonskimi govori patra Marka Rupnika smo se utrjevali v življenjski drži: OSTATI V KRISTUSU, ki nam zagotavlja svobodo in ki nam pomaga k njeni uresničitvi. S pomočjo besed patra Marka smo lahko spoznali hudo zmoto današnjega časa, ko se individuum postavlja v središče dogajanja in se vse vrti okoli njega, namesto da bi bila v središču oseba, ki želi in hoče biti z drugo osebo v odnosu, v srečevanjih, v občestvu. Živa in zdrava občestva so in morajo biti naša sedanjost in naša prihodnost. Potrebna pa je seveda zasidranost v Kristusu, ki nas je odrešil.
 
„Misijon se formalno zaključuje, v resnici pa se bo nadaljeval, če želimo in če hočemo ostati v Kristusu. In z dneva v dan se je potrebno izročati Kristusu in ga prositi pomoči, da v Njem ostanemo in z Njim mislimo, govorimo in delamo. Tudi, ko si mislimo, da smo v Njem in z Njim, preži na nas skušnjava, ki nas želi odpeljati proč od Kristusa. Tako je tudi papež pri včerajšnji maši opozoril »Vsi smo skušani, kajti zakon duhovnega življenja, naše krščansko življenje je boj. Zakaj vladar tega sveta – hudič – noče naše svetosti, noče, da bi hodili za Kristusom,“ je zatrdil Trstenjak.
Ob koncu misijona se je iskreno zahvalil patru Marku Rupniku za 12 govorov, za več kot 500 minut govorjenja o skrivnosti in lepoti naše vere in to v moči Svetega Duha. „Lahko mu namreč verjamemo, kar je sam dejal za Družino: če ne bo Svetega duha in njegove milosti, se ne bo zgodilo nič. Hvala patru Silvu, patru Ivanu in msgr. Šlibarju, ki so bili na voljo za telefonski pogovor. In hvala redovnicam, ki so v večerih misijona molile v naši kapeli pred Najsvetejšim.“
 
Govori patra Marka Rupnika so na voljo v našem arhivu in tako jih boste lahko še kdaj poslušali.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/153/aktualno/13481/
 
 
 
Silva Matos, Danes veliko ljudi hrepeni po lepem, boljšem, večjem, lažjem, po ljubezni... (Vir: Radio Ognjišče)
 

Naša pričakovanja so zelo različna, realna in tudi nerealna:
 
Pričakujem, naj se drugi tako obnašajo, kot jaz želim,
želim si družino, ki bo idealna, »trajna«,
pričakujem, da bo v moji družini vse po moje, da bomo imeli zdrave otroke,
pričakujem, da bo moj koncept življenja, delovanja nadaljeval tudi moj otrok,
pričakujem, da me bodo ljudje razumeli,
pričakujem, da bo moja žena taka kot moja mama, ali da nikakor ne bo taka kot moja mama,
pričakujem, da me bo odrasli sin vsak dan poklical, prišel na obisk,
pričakujem, da bodo v službi spoznali, da hočem biti vodja, da to zaslužim,
pričakujem, da bodo drugi opravili »umazana« dela namesto mene, postavili nekomu mejo, odpustili nekoga, se borili za pravico, za svete vrednote,
da hočem enak nivo življenja kot sosed, čeprav ni to v mejah mojih možnosti,
pričakujem, da bodo moji bližnji opazili, da mi je težko, hudo, čeprav jim ne povem, pričakujem pomoč, čeprav ne vprašam zanjo,
pričakujem, da bodo vsi ljudje poskrbeli zase, da ne bodo od mene zahtevali, da jim pomagam,
pričakujem dobro pokojnino, čeprav nisem zanjo veliko vlagal,
pričakujem, da bodo otroci hodili k maši, čeprav jaz ne hodim, da bodo pošteni, čeprav jaz izkoristim katerokoli priliko, da to nisem,
pričakujem, da se bodo ljudje lepo izražali, čeprav jaz velikokrat reagiram nevljudno,
pričakujem, da se bomo generacije med seboj razumele,
pričakujem, da bo dediščina lepo potekala,
pričakujem, da ne bo trpljenja, stiske, da bom vse življenje srečen…
pričakujem globoko doživeto, veselo Alelujo.
 
Če se to ne zgodi, trpim, ko se stvari obračajo drugače, se razočarano mučim v sebi, zakaj mi to delajo?
 
Pričakovati, ni dovolj, potrebno se je potruditi, prevzeti svoj del odgovornosti. Povedati, kaj želim, se o tem spoštljivo, jasno pogovoriti, izraziti veselje, če se razumemo, uskladiti naša pričakovanja, brez obsojanja, spoštljivo. Če ni po mojem, kako potem v meni odmeva? Napadalnost, grenkoba, jeza, bes? Kako je z mojo empatijo, mojo držo, izražanjem želje?
 
Kako se usklajujem doma v družini? Kaj si želim za Veliko noč, kako naj jo praznujemo? Želim ali pričakujem, da bo po moje, delam le v moji smeri, ne da bi preveril, če drugi to čutijo, si želijo? Vprašajmo, poslušajmo! Skupaj se dogovarjajmo. Tudi vsak posebej se pripravlja na praznik v postni drži, odpovedovanju, odločitvi za dobro, da damo več prostora Zanj.
 
Do razumevanja pride, ko se druga oseba počuti razumljeno, ne ko jaz mislim, da razumem.
 
Kako se počutim takrat, ko drugi od mene pričakujejo nekaj, kar niso jasno izrazili, povedali? Torej, če čutimo, da do nas niso dovolj pošteni, spoštljivi, se je dobro vprašati, ali sami delamo v življenju po temeljnem pravilu, da drugemu ne stori tega, kar ti ne želiš, da bi ti on v taki situaciji storil.
 
»Trkajte, in se vam bo odprlo, iščite in boste našli, glejte in boste videli, poslušajte in boste slišali...« pravi Jezus.
 
Kolikokrat se pri srečevanju z ljudmi sprašujem, kaj je temelj nesporazumov. Je korenina zla. Želim si, da bi prinašala harmonijo med ljudi, ki me v težavah poiščejo. A se sprašujem, kaj vendar ljudi tako zavaja, da prisluhnejo tistim, ki jih vabijo v površno, navidezno, majavo, zaslepljeno delovanje. Kaj jih prestraši, da zapirajo oči pred resničnostjo sveta. To vendar človeka rani. Človek potem raje verjame lažnivim medijem, krivim prerokom in se prepusti toku množic, ki ne misli s svojo glavo. S tako množico je lahko manipulirati. Nekdo vrže vanjo misel, s katero se vsi strinjamo – kot npr.: Nismo za nasilje nad otroci! Seveda ne! Poskrbeti moramo za ostarele, to je jasno! (Kako se do njih jaz obnašam?) Gasilci potrebujejo spoštovanje, vsekakor!! (Kaj to zame pomeni v praksi? Jih osebno podpiram, prispevam, sodelujem?) Arhivi Udbe morajo biti odprti! Nujno! Vsi smo za to. A tisti, ki ni »moj«, ne more biti za to. To sem lahko samo jaz! Ne, tisti drugi ne, tudi če spadajo med tiste, ki si očitno s svojim življenjem najbolj prizadevajo, da bi se to v praksi resnično zgodilo, temu posvečajo, celo žrtvujejo svoje življenje. Pač niso pravi. Nimajo pravice, četudi so prav oni ali njihovi predniki preživeli največ krivic in nasilja, ki so kot kristjani najbolj trpeli, bili ranjeni pod diktaturo, so mnogi med njimi izgubili svoje drage domače, ki so bili zaznamovani zaradi nalepk, ki so bile brezobzirno in krivično nalepljene nanje, je bila njihova bolečina desetletja prezrta, zaničevana. Danes se zavzemajo za etiko in spoštovanje mrtvih ter odpuščanje. S svojo tenkočutnostjo zelo pozorno proučujejo odnos do zapisov o mrtvih in res – ugotovijo, da nova ureditev daje kanček več odprtosti. Drugi so proti. Se sploh znamo soočiti z nasprotnim mnenjem? Pa saj sploh ne gre za zakon, ampak za poskus mobilizacije volivcev. Ob tem pa se tisti, ki si v resnici želijo bolj zaprt arhiv, zadovoljno posmehujejo čustvenim razprtijam in prepirom za arhivsko senco. Saj tam v dokumentih so »uspešno« tako ali tako že v glavnem odstranjeni obremenjujoči dokumenti resničnih storilcev grozljivih dejanj. Med tem se lahko v miru odvijajo zelo resne teme, ki bi bile potrebne našega angažiranja, teme, katerih posledice bodo na sebi čutili naši vnuki.

Kar zadeva odnose v družbi, pa ne samo družinskih, vseh, kjer se oblikujejo temelji za dolgotrajne, globlje, zdrave, funkcionalne odnose, so odstopanja. Resnico je treba izraziti, jo postaviti v dialog in s tem v možnost preraščanja. Ni čudno, da papež Frančišek spodbuja kristjane, naj se vključimo v politiko. Danes se občasno zaletavamo v posamezne ukrepe, ki pa jim nismo kos, ker si ne vzamemo dovolj časa za razumevanje in sočutje. Namesto, da bi se spravili k sebi, namesto, da bi se slišali, razumeli, se povezali, gradili odnose. Združimo se za dobro!
 
Ali ni pred Veliko nočjo čas za resničen razmislek, za razločevanje, dobrega od zla, odkrivanje bistva, svetega, presežnega. Post, oziroma pričakovanje Velike noči je velika priložnost za to. In da morda naredimo nekaj za umiritev izbruhov, za odpuščanje. Razumljivo je, da si želimo več lepega, manj slabega v vseh odnosih. Treba je dozorevati na poti. Kakšne korake je potrebno narediti, da bo Vstajenje tudi zame, ter navkljub vsemu in vsem veselo oznanilo. Morda lahko vse to postane drža našega življenja.
 
»Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti. In kadar vam govori, ji verjemite, četudi vam njen glas pretresa sanje, kot vam sever pustoši vrtove...« (K. Gibran v Preroku)
 
V miru in spokojnosti lahko razmislimo, kako živeti celovito, lepo v ravnotežju s seboj in drugimi.
 
Potrebujemo mir, spokojnost, odmik, da poskušamo razločevati dobro od zla.
 
Zaprem oči, kako zveni življenje, začutim, da zastane dih, nato se zlije v harmonijo z Njim.
 
Ustavim se in molim.
 
Bliža se nov dan, ki omogoča nov korak, nov pogled. Kot zvezda na obzorju temnega neba, ki postaja svetlejša, prihaja bliže in se lahko dotakne vsakogar, ki se ozre k njej. Kako malo je treba, da se v duši prebudi radost, nehote spodbudi drznejši, smelejši, pogumen korak. V vseh nas je hrepenenje, je pričakovanje. Mehko in nežno je, lahno in počasno, zaznavajoč prav vse melodije in zvoke Vstajenja. Včasih pa je burno, divje, kot deroča reka, ki odnaša s seboj, kar se dotakne. Globine duše.
Poiščimo bistvo, tisto sveto, resnico o sebi in drugih, presežno. Z več modrosti, več pravičnosti, mirno, z več ljubezni se potem posvetimo odnosom, ki nas čakajo. Namesto sebičnosti se ustvari vzajemnost s sočutjem in dobroto.
 
Vsak dan lahko čutimo radostno hvaležnost, da živimo, delimo, darujemo ali dobimo od drugih! Da izkusimo pristno Ljubezen.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/153/komentarji/13462/ 
 

 
Marta Jerebič, Proces za Asio Bibi znova preložen (Vir: Radio Ognjišče)
 
V Pakistanu je znova prišlo do preložitve prizivnega procesa za kristjanko Asio Bibi, mater petih otrok, ki je bila obsojena na smrt zaradi bogokletja. Nov datum sodne obravnave naj bi določili jutri. Kot poroča agencija Asianews, skupine skrajnežev grozijo in pritiskajo na zbor sodnikov, da bi potrdil smrtno obsodbo, ki je bila določena na prvostopenjskem sodišču.
 
Pakistanska krščanska skupnost je že večkrat pripravila dneve posta in molitve za Asio Bibi in Sawana Masiha, oba obsojena na smrt.
 
Asia Bibi, ki je v objemu smrti že od novembra 2010 in je v zaporu zaradi varnostnih razlogov v samici, je že dolgo časa simbol boja proti zakonu o bogokletju. Ker je zagovarjal njeno nedolžnost, so islamski skrajneži najprej ubili guvernerja v Pundžabu Salmana Taseerja, nato pa še zveznega ministra za verske manjšine, katoličana Shahbaza Bhattija. 26-letni kristjan Sawan Masih iz Lahoreja, je bil v preteklih dneh na smrt obsojen na prvostopenjskem sodišču na podlagi lažnih obtožb, ki bolj dišijo po osebni zameri osebe, ki ga je prijavila. Prizivni proces zanj je predviden 25. julija.
 
P. James Chand iz nadškofije Lahore je v pogovoru za Asianews opozoril, kako se v Pakistanu razmere vsak dan poslabšujejo, ne samo za manjšine, ampak predvsem tudi za ženske in mlada dekleta. Vsako leto namreč ugrabijo kar 700 krščanskih ter 300 hindujskih deklet in žena ter jih nasilno spreobrnejo v islam ter prisilijo v poroko z muslimanom.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/153/svet/13495/ 
 

 
VOŠČILO

Mučili smo ga
in ga pribili na križ,

pa je vstal
in nas še naprej ljubi.

Ljubezen živi
na način velike noči:

bolj ko jo pobijaš,
bolj vstaja.

Živi tako,
da izgublja.

Na velikonočni način.
To je ljubezen...

 
p. Marko Rupnik
 
Blagoslovljene velikonočne praznike in veselo alelujo Vam želim,
Mojca Bertoncel

 

Velika noč


20. april
Jn 20,1-9

Prazen grob

Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel h grobu, in je videl in veroval. Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih.


 

Bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja


27. april 2014
Jn 20,19-31

Jezus se prikaže apostolom

Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih (tja), kjer so iz strahu pred Judi bili učenci, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče poslal mene, tudi jaz pošljem vas.« In po teh besedah je dihnil vanje in jim govoril: »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Jezus se prikaže Tomažu
Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je Jezus prišel. Pripovedovali so mu torej drugi učenci: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Ako na njegovih rokah ne vidim znamenja žebljev in svojega prsta ne vtaknem v znamenja od žebljev in svoje roke ne položim v njegovo stran, ne bom veroval.« Čez osem dni so bili njegovi učenci zopet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!« Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli in so verovali.«

Konec
Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus – Kristus, božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.


 

3. velikonočna nedelja


4. maja 2014
Lk 24,13-35

Jezus se prikaže učencema na poti v Emavs

In glej, dva izmed njih pa sta prav tisti dan šla v kraj, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. Med seboj sta govorila o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je približal sam Jezus in šel z njima, njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata po poti med seboj?« Žalostna sta obstala. Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« In rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, v dejanju in besedi mogočen pred Bogom in vsem ljudstvom: kako so ga naši veliki duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu in, ko njegovega telesa niso našle, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, ki pravijo, da živi. In nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli tako, kakor so žene rekle, njega samega pa niso videli.« On jima je rekel: »O nespametna in po srcu kesna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. Približali so se kraju, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. In silila sta ga, govoreč: »Z nama ostani, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. Ko pa je z njima sédel k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. In oči so se jima odprle in sta ga spoznala: on pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce v nama goreče, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« In še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi; in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.


 

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

Papež Frančišek poudarja, da "celotno evangeliziranje sloni na Besedi, ki jo slišimo, premišljujemo, živimo, obhajamo in izpričujemo" (EG 174). Za papeža je Sveto pismo "izvir evangelizacije" zato je nujno, da Božja beseda "vedno bolj postaja središče vsega cerkvenega delovanja". Papež poudarja, da mora biti študij Svetega pisma dostopen vsem vernikom. "Evangeliziranje potrebuje domačnost z Božjo besedo. To zahteva od škofij, župnij in katoliških združenj ponudbo resnega in vztrajnega študija Svetega pisma kakor tudi pospeševanje njenega osebnega in skupnega branja v molitvi" (EG 175).
Papež tudi poudarja, da živa in učinkovita, oznanjena beseda pripravlja na prejem zakramenta. "Sprejeta in – predvsem v evharistiji – češčena Božja Beseda notranje hrani in krepi kristjane ter jih usposablja za pristne pričevalce evangelija v vsakdanjem življenju" (EG 174).

 
Gradiva
 

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, marec 2014


Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
 

9. poglavje: Obhajanje bogoslužja oz. evharistije v naši župniji


Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.
 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to wlmailhtml:sps@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp