E-novice ŽPS


Št. 12 (1.4.2015), leto 2015
urad.za.laike.lj@rkc.si

AKTUALNE NOVICE
 

Petra Gorše, Sklenili smo 10. radijski misijon (Vir: Radio Ognjišče)

V župnijski cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani se je dopoldne s slovesno sveto mašo sklenil deseti radijski misijon. Pod naslovom „Za vas živim“ ga je Radio Ognjišče pripravljal s skupnostjo salezijancev. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je v začetku nagovora dejal, da se moramo Bogu zahvaliti za misijon, ki je že deseto leto „oral po naših srcih, rahljal naše duše in nas pripravljal na sprejem Božje besede in na praznovanje našega največjega praznika“.

Nadškof Zore se je zahvalil vsem, ki so vztrajali pri molitvenem bdenju na Rakovniku, bratom salezijancem in sestram Hčeram Marije Pomočnice, pa tudi vsem radijskim sodelavcem. Kot je spomnil, je letošnji radijski misijon potekal ob priložnosti 200. obletnice rojstva ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska.

„In ob tej priložnosti vam iskreno čestitam. Naj vas to praznovanje napolni z novim pogumom, naj vas obnovi v želji po služiti človeku po zgledu sv. Janeza Boska zato, da bi najprej vi sami služili Bogu in očetu v Jezusu Kristusu po Sv. Duhu in da bi na ta način pomagali tudi ljudem prihajati k Bogu, postajati božji.“

Nato se je ustavil ob geslu misijona „Za vas živim“, ki ga je izrekel don Bosko. V njem je po nadškofovem mnenju ta svetnik povedal, kaj življenje je. Podobno je dejal že Jezus Kristus, ki je dejal: „Kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, zaradi evangelija, ga bo našel. Kdor pa varuje svoje življenje, ga bo izgubil.“ To geslo je sv. Janez Bosko najprej živel v odnosu do mladih, je dodal nadškof. Po drugi strani pa se je navdihoval po Jezusu, ob velikem ustanovitelju naše Cerkve, kajti On je svoje življenje v resnici živel za druge in zato moremo mi živeti iz Njegovega življenja. „Samo kolikor vsak izmed nas svoje življenje živi za druge, morejo drugi živeti odnos z njim,“ je dejal.

„Življenje, ki ga ne živimo za druge, je mrtvo. To je kakor seme, ki ne pade na zemljo, kakor pšenično zrno, ki ga skrijemo v kaščo in iz njega ne more nikoli pognati ne mladika, klas, kaj šele, da bi iz njega kdaj zmogli speči kruh. Takšno življenje je sebično,“ je pojasnil metropolit.

Zato „Za vas živim“ pomeni nalogo in poslanstvo za vsakega izmed nas, ki hoče biti Kristusov. Za koga torej zares živim, se po nadškofovih besedah sprašuje vsak kristjan.

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/164/aktualno/16744/  
 
 
Mojca M. Štefanič, »Zasejano seme zmešnjav in napak v Cerkvi« (Vir: Družina)

Hudiču je uspelo »zasejati seme zmešnjav in napak« celo znotraj Cerkve, je pred dnevi dejal kardinal Raymond Burke v nagovoru med evharističnim slavjem na grobu sv. Avguština iz Canterburyja v britanskem mestu Ramsgate. »Strašljivo in pogum jemajoče« je dejstvo, kako mu je uspelo spriditi nekdaj krščansko kulturo in razširiti zmote o temeljnih resnicah človeškega življenja ter njegovi zibelki, družini, je kardinal dejal z mislijo na trenutni položaj v zahodnih družbah, kakršna je britanska.

Navzočnost Jezusa Kristusa pa je močnejša od hudiča, je nadaljeval Burke. Kristus je prisoten v Cerkvi, posebej v oltarnem zakramentu, v katerem je resnično navzoč, je poudaril kardinal. Kdor se trdno drži Kristusa, njegove resnice in ljubezni, tudi če ga preganjajo, bo lahko dosegel zmago nad grehom, zmago večnega življenja. Bog nam je zagotovil, da moči podzemlja Cerkve, ki jo je zgradil na Petrovih ramenih, ne bodo zmagale. Zadnje poglavje cerkvene zgodovine je že napisano, je spomnil kardinal Burke. Govori o Kristusovi zmagi, ko bo znova prišel v slavi in bo dopolnil čas. Zato ne smemo dopustiti, da nas prevzameta strah in malodušje, pač pa smo poklicani, da skupaj z apostolom Pavlom v našem zemeljskem življenju dopolnimo »tisto, kar še manjka Kristusovemu trpljenju«.

Celotno izvirno besedilo kardinalovega nagovora je objavljeno na spletni strani Voice of the Family (Glas družine).

Vir: kath.net
Foto: splet

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/»zasejano-seme-zmesnjav-in-napak-v-cerkvi«  
 

Molitveni shodi za družino (Vir: Družina)
 
Narodno svetišče sv. Jožefa v Ljubljani vabi v znamenju velikonočne skrivnosti na tri nedeljske molitvene shode pri zavetniku družin, zlasti v podporo vsem prizadevanjem za spoštovanje nedotakljivega dostojanstva družine, ki ni le Božja, ampak tudi naravna ustanova.
 
 "Pri svetem Jožefu v Ljubljani bo vsako nedeljo shod za rešitev in ohranitev družine, z molitvijo ob 15.uri in z mašo ob 16.uri. Organizacijo in izvedbo programa bo vsakič prevzelo eno ali več gibanj, k sodelovanju pa vabimo družine in predstavnike vseh generacij," so zapisali na spletni strani 24kul.si.
 
 Duhovnike vabijo k somaševanju. Zbiranje vernikov je od 14. ure dalje ob molitvi rožnega venca v čast Marije, Kraljice družine. Ker so shodi v cerkvi, sta potrebna topla obutev in oblačilo.
 
SPORED MOLITVENIH SHODOV:
 
•na velikonočno nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri
»potresna pobožnost«, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, s poudarkom na družini;
 
 
•na nedeljo Božjega usmiljenja, 12. aprila, ob 15. uri
 molitev k Božjemu usmiljenju za družine, pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob prošnjah, slavljenju in petju.
 
 Vabljeni zakonci, očetje in matere z otroki, starimi starši, botri in sorodniki; vabljeni mladi in starejši, vsi prijatelji družine in člani gibanj za družino!
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/molitveni-shodi-za-druzino
 

Nataša Ličen, Svetovni dan mladih: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8) (Vir: Radio Ognjišče)

Na cvetno nedeljo, smo obhajali 30. svetovni dan mladih. Vsako leto ob tem dnevu papež pripravi poslanico. Tako kot z lansko, tudi z letošnjo poslanico, papež Frančišek nadaljuje duhovno pripravo na srečanje mladih, ki bo naslednje leto v Krakovu na Poljskem. Lani se je papež ustavil ob besedah »Blagor ubogim v duhu,« letos pa mlade vabi k razmišljanju ob šestem blagru – »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« (Mt 5,8)

Poslanica papeža Frančiška ob 30. svetovnem dnevu mladih
Dragi mladi,
nadaljujemo naše duhovno romanje proti Krakovu, kjer bo julija 2016 naslednji mednarodni svetovni dan mladih. Za vodnika na naši poti smo izbrali evangeljske blagre. Lani smo razmišljali o blagru ubogih v duhu, ki je umeščen v širši kontekst govora na gori. Skupaj smo odkrili revolucionarni pomen blagrov in močno Jezusovo vabilo, naj se pogumno vržemo v pustolovščino iskanja sreče. Letos bomo razmišljali o šestem blagru: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8).

1. Hrepenenje po sreči
Beseda »blaženi« oziroma »srečni« se v tej prvi veliki Jezusovi pridigi pojavi devetkrat (prim. Mt 5,1–12). Je kot neke vrste refren, ki nas spominja na Gospodov klic, naj skupaj z njim prehodimo pot, ki je kljub vsem izzivom pot resnične sreče.
Da, dragi mladi, iskanje sreče je skupno vsem osebam vseh časov in vseh starosti. Bog je položil v srce vsakega moškega in vsake ženske neustavljivo hrepenenje po sreči, po polnosti. Ali ne čutite, da so vaša srca nemirna in v stalnem iskanju dobrega, ki more odžejati vašo žejo po neskončnem?

Prva poglavja Prve Mojzesove knjige nam predstavijo čudovito blaženost, h kateri smo poklicani in ki obstaja v popolnem občestvu z Bogom, z drugimi, z naravo, s samim seboj. Da bi imeli prost dostop do Boga, do njegove intimnosti in da bi ga videli – to je del Božjega načrta za človeštvo od samega začetka, ki omogoča, da božanska luč prežame z resnico in prosojnostjo vse človeške odnose. V tem stanju prvotne čistosti ni bilo »mask«, pretvez, razlogov za skrivanje pred drugimi.

Vse je bilo bistro in jasno
Ko sta moški in ženska podlegla skušnjavi in pretrgala odnos zaupnega občestva z Bogom, je v človeško zgodovino vstopil greh (prim. 1 Mz 3). Posledice so takoj opazne tudi v njunem medsebojnem odnosu, odnosu z drugimi, naravo. Posledice so dramatične! Prvotna čistost je onesnažena. Odtlej ni več mogoč neposredni dostop do Božje navzočnosti. Nastopi težnja po skrivanju, moški in ženska morata pokriti lastno nagoto. Odvzeta jima je luč, ki izhaja iz gledanja Gospoda; resničnost, ki ju obdaja, gledata s popačenim pogledom, kratkovidno. Notranji »kompas«, ki ju je vodil v iskanju sreče, izgubi svojo referenčno točko; želja po moči, posedovanju in hrepenenje po uživanju za vsako ceno ju vodijo v brezno žalosti in strahu.

V psalmih najdemo krik, s katerim se človeštvo iz dna duše obrača na Boga: »Kdo nam bo dal videti dobro? Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!« (Ps 4,7). Oče v svoji neizmerni dobroti odgovori na to prošnjo tako, da pošlje svojega Sina. V Jezusu Bog prevzame človeški obraz. S svojim učlovečenjem, življenjem, smrtjo in vstajenjem nas odreši greha in nam odpre nova, do tedaj nepredstavljiva obzorja.

In tako je v Kristusu, dragi mladi, polna izpolnitev vaših sanj po dobroti in sreči. Samo on more potešiti vaša pričakovanja, ki jih tolikokrat razočarajo napačne svetne obljube. Kakor je dejal sveti Janez Pavel II.: »On je lepota, ki vas tako privlači. On vas izziva z žejo po korenitosti, ki vam ne dopusti, da bi se prilagodili kompromisom. On vas sili, da odložite maske, ki delajo življenje neiskreno. On bere v srcu najbolj resnične odločitve, ki bi jih drugi radi zadušili. Jezus v vas prebuja hrepenenje, da iz svojega življenja naredite nekaj velikega« (Molitvena vigilija na Tor Vergata, 19. avgusta 2000: Insegnamenti XXIII/2, [2000], 212).

2. Blagor čistim v srcu ...
Poskusimo sedaj poglobiti razumevanje, kako ta blagor prehaja skozi čistost srca. Najprej moramo razumeti svetopisemski pomen besede »srce«. Za hebrejsko kulturo je srce središče čustev, misli in namenov človeške osebe. Če nas Sveto pismo uči, da Bog ne gleda na videz, temveč v srce (prim. 1 Sam 16,7), lahko rečemo tudi, da Boga moremo videti, če izhajamo iz svojega srca. Srce povzame človeško bitje v svoji celostnosti ter enosti telesa in duha, v svoji sposobnosti ljubiti in biti ljubljen.Izraz »čist« – katharos je grška beseda, ki jo uporabi evangelist Matej in pomeni predvsem očiščen, jasen, prost snovi, ki onesnažujejo. V evangeliju vidimo Jezusa, ki je proti določenemu dojemanju obredne čistosti, vezane na zunanjost, zaradi katere se je bilo prepovedano dotakniti stvari ali oseb (med njimi gobavcev in tujcev), ker so bile označene kot nečiste. Farizejem, ki tako kot mnogi judje tistega časa niso jedli, če se prej niso umili, in so se držali mnogih izročil glede čiščenja stvari, Jezus odločno reče: »Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Kar pride iz človeka, to ga omadežuje. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet« (Mr 7,15.21–22).

V čem je torej sreča, ki izvira iz čistega srca? Če izhajamo iz seznama zlih stvari, ki naredijo človeka nečistega, kot jih je naštel Jezus, vidimo, da to vprašanje zadeva predvsem področje naših odnosov. Vsak od nas se mora naučiti ločevati to, kar more »onesnažiti« srce, si oblikovati pravo in občutljivo vest, ki je sposobna »razločevati, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno« (Rim 12,2). Če moramo pozorno varovati stvarstvo, čistost zraka, vode in hrane, moramo toliko bolj varovati to, kar je najdragocenejše: svoja srca in svoje odnose. Ta »človeška ekologija« nam bo pomagala, da bomo dihali čist zrak, ki izvira iz lepih stvari, iz prave ljubezni, iz svetosti.

Nekoč sem vas vprašal: »Kje je vaš zaklad? Na katerem zakladu počiva vaše srce?« (prim. Intervju z mladimi iz Belgije, 31. marec 2014). Da, naša srca so lahko navezana na resnične ali lažne zaklade, lahko najdejo pristen počitek ali pa se uspavajo, postanejo lena in otrpla. Najdragocenejše dobro, ki ga lahko imamo v življenju, je naš odnos z Bogom. Ste prepričani v to? Se zavedate neprecenljive vrednosti, ki jo imate v Božjih očeh? Veste, da vas On ljubi in sprejema brezpogojno, take, kot ste? Kadar se človek tega ne zaveda, postane nerazumljiva uganka, kajti ravno zavedanje, da nas Bog brezpogojno ljubi, daje smisel našemu življenju. Se spomnite Jezusovega pogovora z bogatim mladeničem (prim. Mr 10,17–22)? Evangelist Marko poudari, da ga je Gospod pogledal in vzljubil (prim. v. 21) ter ga nato povabil, naj mu sledi, da bo našel resnični zaklad. Želim vam, dragi mladi, da bi vas ta Kristusov pogled, poln ljubezni, spremljal skozi vaše celotno življenje.

V obdobju mladosti cveti veliko čustveno bogastvo, ki je v vaših srcih, globoko hrepenenje po resnični, lepi in veliki ljubezni. Koliko moči je v tej sposobnosti ljubiti in biti ljubljen! Ne dovolite, da bi bila ta dragocena vrednost izkrivljena, uničena ali iznakažena. To se zgodi, kadar v odnosih bližnjega uporabimo za svoje sebične cilje, dostikrat celo samo za predmet užitka. Zaradi takih negativnih izkušenj ostane srce ranjeno in žalostno. Prosim vas: ne bojte se resnične ljubezni, take, kot jo uči Jezus in jo sveti Pavel opiše kot: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine« (1 Kor 13,4–8).

Ko vas vabim, da odkrijete lepoto človeške poklicanosti v ljubezen, vas spodbujam, da se uprete razširjeni težnji, ki pojmuje ljubezen kot nekaj plehkega, posebej, ko jo želi omejiti samo na njen spolni vidik in ji tako odvzame njene bistvene lastnosti: lepoto, občestvo, zvestobo in odgovornost. Dragi mladi, »v kulturi začasnosti in relativizma mnogi pridigajo, da je pomembno ›uživati‹ trenutek, da se ni smiselno zavezati za vse življenje, sprejeti dokončne odločitve, ›za vedno‹, saj ne vemo, kaj nas čaka jutri. Jaz vas nasprotno prosim, da ste revolucionarji, da greste proti toku. Vabim vas, da se uprete kulturi začasnosti, ki je globoko v sebi prepričana, da niste sposobni sprejeti odgovornosti, in verjame, da niste sposobni resnično ljubiti. Zaupam v vas mlade in molim za vas. Bodite pogumni, da greste proti toku. In bodite pogumni biti tudi srečni« (Srečanje s prostovoljci na SDM v Riu, 28. julij 2013).

Vi, mladi, ste pogumni raziskovalci! Če se odpravite na pot odkrivanja bogatega učenja Cerkve na tem področju, boste odkrili, kako krščanstvo ni seznam prepovedi, ki zatirajo naša hrepenenja po sreči, temveč načrt življenja, ki zmore navdušiti naša srca.

3. ... kajti Boga bodo gledali
V srcu vsakega moškega in vsake ženske neprestano odmeva Gospodovo vabilo: »Iščite moje obličje!« (Ps 27,8). Istočasno se moramo vedno soočati z ubogo pogojenostjo, ki jo imamo kot grešniki. V psalmih na primer beremo »Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro, kdo sme stati na njegovem svetem kraju? Tisti, ki je nedolžnih rok in čistega srca« (Ps 24,3–4). Toda ne sme nas biti strah, niti nam ne sme vzeti poguma: v Svetem pismu in osebni zgodovini vsakega od nas vidimo, da je Bog vedno tisti, ki naredi prvi korak. On nas očisti, da moremo priti v njegovo prisotnost.

Ko je prerok Izaija prejel Gospodov klic, naj govori v njegovem imenu, se je prestrašil in rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami« (Iz 6,5). In vendar ga je Gospod očistil, mu poslal angela, ki se je dotaknil njegovih ustnic in mu rekel: »Tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen« (v. 7). Ko je Jezus v Novi zavezi ob Genezareškem jezeru poklical svoje prve učence in naredil znamenje čudežnega ulova rib, je Simon Peter padel k njegovim nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« (Lk 5,8). Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi« (v. 10). In ko je eden od njegovih učencev Jezusu rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo,« mu je Učitelj odgovoril: »Kdor je videl mene, je videl Očeta« (Jn 14,8–9).

Gospodovo vabilo, da ga srečamo, je torej namenjeno vsakomur od vas, kjerkoli in v kakršnemkoli položaju se nahaja. Dovolj je, da se »odloči za srečanje z njim in ga vsak dan nenehno išče. Ni razloga, da bi kdo mislil, da to vabilo ni namenjeno njemu« (Veselje evangelija, 3). Vsi smo grešniki in potrebujemo, da nas Gospod očisti. A dovolj je storiti majhen korak k Njemu, ki nas vedno čaka z odprtimi rokami, posebej v zakramentu sprave, ki je posebna priložnost za srečanje z Božjim usmiljenjem, da očisti in obnovi naša srca.

Da, dragi mladi, Gospod nas želi srečati in pusti, da ga »vidimo«. »In kako?« me boste morda vprašali. Tudi sveta Terezija Avilska, ki se je rodila v Španiji pred točno 500 leti, je že kot majhna deklica govorila svojim staršem: »Želim videti Boga.« Potem je odkrila pot molitve kot »zaupnega prijateljskega odnosa z Njim, od katerega se čutimo ljubljeni« (Knjiga življenja 5,8). Zato vas vprašam, ali molite. Ali veste, da se lahko pogovarjate z Jezusom, Očetom, Svetim Duhom tako, kot se pogovarjate s prijateljem? In to ne s katerimkoli prijateljem, temveč s svojim najboljšim in najbolj zaupnim prijateljem! Poskusite to narediti v preprostosti. Odkrili boste, kar je kmet v Arsu dejal svetemu župniku v svojem kraju: »Ko sem v molitvi pred tabernakljem, ›ga gledam in on gleda mene‹« (KKC, 2715).

Še enkrat vas vabim, da srečate Gospoda s pogostnim branjem Svetega pisma. Če še nimate te navade, začnite z evangeliji. Vsak dan preberite en odlomek. Dopustite, da Božja beseda govori vašim srcem, razsvetli vaše korake (prim. Ps 119,105). Odkrili boste, da je mogoče »videti« Boga tudi v obrazih bratov, posebej najbolj pozabljenih: ubogih, lačnih, žejnih, tujcih, bolnih, zapornikih (prim. Mt 25,31–46). Ste to že kdaj izkusili? Dragi mladi, za vstop v logiko Božjega kraljestva se je treba prepoznati kot ubogi z ubogimi. Čisto srce je nujno tudi razgaljeno srce, ki se zna ponižati in deliti svoje življenje z najbolj pomoči potrebnimi.

Srečanje z Bogom v molitvi, po branju Svetega pisma in v bratskem življenju vam bo pomagalo, da boste bolje poznali Gospoda in sami sebe. Kakor se je zgodilo učencema v Emavsu (prim. Lk 24,13–35), tako bodo zaradi Jezusovega glasu žarela vaša srca. Odprle se bodo vaše oči, da boste prepoznali njegovo prisotnost in tako odkrili načrt ljubezni, ki ga ima za vaše življenje.

Nekateri med vami čutijo ali bodo čutili Gospodov klic v zakon, da oblikujejo družino. Danes mnogi mislijo, da ta klic ni v modi, toda to ni res! Prav zato celotna cerkvena skupnost živi posebno obdobje premišljevanja o klicu in poslanstvu družine v Cerkvi in sedanjem svetu. Poleg tega vas vabim, da premislite o klicu v redovno življenje ali duhovništvo. Kako lepo je videti mlade, ki objamejo klic, da se popolnoma podarijo Kristusu in služenju njegovi Cerkvi! S čisto dušo sprašujte sami sebe in ne bojte se tega, kar vas prosi Bog! Ko boste odgovorili »Da« Gospodovemu klicu, boste postali nova semena upanja v Cerkvi in družbi. Ne pozabite: Božja volja je vaša sreča!

4. Na poti proti Krakovu
»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Dragi mladi, kakor vidite, ta blagor od blizu zadeva vaše bivanje in je zagotovilo vaše sreče. Zato še enkrat ponavljam: bodite pogumni biti srečni!

Svetovni dan mladih letos vodi v zadnji del poti priprave na naslednje veliko svetovno srečanje mladih v Krakovu leta 2016. Pred natanko tridesetimi leti je sveti Janez Pavel II. v Cerkvi ustanovil svetovne dneve mladih (SDM). To mladostno romanje po vseh celinah pod vodstvom Petrovega naslednika je resnično milostna in preroška pobuda. Vedno se zahvaljujemo Gospodu za dragocene sadove, ki jih je prineslo v življenje tolikih mladih na celotnem planetu! Koliko pomembnih odkritij, posebno o Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje, ter o Cerkvi kot veliki družini, ki vse sprejema! Koliko sprememb v življenju, koliko duhovnih poklicev je zraslo iz teh srečanj. Sveti papež, pokrovitelj SDM, naj posreduje za vaše romanje proti njegovemu Krakovu. Materinski pogled blažene Device Marije, polne milosti, vse lepe in vse čiste, naj nas spremlja na tej poti.

Frančišek

V Vatikanu, na god sv. Janeza Boska, 31. januarja 2015

Prevod: mag. Tone Česen

Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/164/utrip/16735/  
 

Katja Cingerle, Sluh svetosti Antona Strleta (Vir: Družina)

Uredništvo verskih oddaj Televizije Slovenija je v sodelovanju Župnije Ljubljana – Sv. Trojica in Uršulinskega samostana Ljubljana v sredo, 25. marca 2015, v dvorani kulturnega centra Uršulinskega samostana v Ljubljani predpremierno predstavilo film Sluh svetosti, ki prikazuje portret kandidata za svetnika, duhovnika in profesorja na Teološki fakulteti dr. Antona Strleta. Scenarij za film je napisala Karmen Bončar, tudi glavna pobudnica projekta, režijo pa je prevzela Nina Blažin.

»Vedno me je zanimal pojem svetosti in tako sem bila projekta zelo vesela. V času raziskave sva skupaj s Karmen hodili na pogovore, obiske k sodelujočim, se pogovarjali o dr. Strletu in skupaj gnetli projekt,« je nastajanje filma opisala režiserka. V filmu slišimo delček Strletovih pridig, ki jih je skrivaj, za svojo dušo, posnela sestra Marija Jasna Kogoj, pa tudi odlomke iz njegovih knjig. O svetniškem kandidatu so spregovorili njegova nečakinja, dve gospodinji, sodelavci in študenti, med katerimi so tudi pesnik Matjaž Komelj, ki je pri profesorju dogmatike opazil tudi njegovo svobodomiselno stran v okviru dogmatičnih dognanj, teolog ter član uredništva Izbranih spisov prof. Antona Strleta dr. Anton Štrukelj in postulator za beatifikacijo prof. Antona Strleta dr. Andrej Pirš.

»Osebno se mi zdi, da so pomembna pričevanja ljudi, ki dr. Strleta orišejo na svež način, ki povedo nekaj osebnega, samo njihovega – tako se gledalci identificirajo z zgodbo. Skozi anekdote, spomine tako gledalec vstopi v svet dr. Strleta in se poveže z njim. Kot režiserka sem med raziskavo iskala tudi slikovno zgodbo – kako temo svetosti, temo zapora, temo mladosti ... prikazati v dokumentarcu.« Govorci v filmu se Antona Strleta spominjajo kot asketa, preprostega, Bogu predanega moža, ki se mu je vedno mudilo in je telovadil med hojo. »Skozi premišljene situacije in simbolne podobe sem poskušala gledalcem zbuditi občutek življenja profesorja na Teološki fakulteti, duhovnika in asketa. Vodilo dokumentarca je bilo tudi, kakšen je bil dr. Strle kot oseba – po spominih sodelujočih smo skupaj s televizijsko ekipo iskali anekdote, dogodke, ki gledalcem pustijo sled izrednega posameznika v upanju, da jih bo navdihnila,« je dodala režiserka Nina Blažin.
 Anton Strle je bil zelo veren in je svoje besede tudi zares živel.

 Zbrano občinstvo je začutilo delček Strletovega življenja in doživelo »sluh svetosti«, kar je eden od pogojev pri razglašenju človeka za svetnika. Dokumentarec bo premierno predvajan v ponedeljek, 6. aprila, ob 21. uri na TV SLO 1.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/sluh-svetosti-antona-strleta


 

 

 
 
 

MOLITEV
 

Rožno jutro vstaja;

v zlatu Oljska gora drhti.

tiho Magdalena prihaja –

od solz so ji zastrte oči.

Pred njim je stala:

ni ga spoznala.

»Marija!«

Tajna struna njenega srca

sladko je zatrepetala.

»Rabbuni! Učenik!«

iz težke žalosti je prikipel

radosten krik.

Pomlad je čudežna

krog nje zarajala

in v njeni duši zagoreli

so cvetovi snežno beli,

porojeni iz Gospodove krvi.

»Sonce moje ljubezni – živi!

Kako da nisem umrla

v sončni zmagi njegovi,

ko sem ga zrla?«

Velikonočno jutro vstaja;

v novi luči se Oljska gora smeji.

Iz jutra Magdalena odhaja

v najlepši dan vseh dni.

(iz molitvene revije Magnifikat)

Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike in veselo alelujo!

dr. Mojca Bertoncel,
tajnica ŠUL

Velika noč 

5. april
Jn 20, 1-9

 
 
»Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu« (Jn 20,3)

Prazen grob
Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel h grobu, in je videl in veroval. Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih.

 

Besede vere za vsakogar


Edward P. Hahnenberg, Pojav teologije laikata 

 V letih, ki so sledila koncilu, je Congar malce spremenil to trditev. Ni si želel, da bi prepoznavanje svetne usmeritve laikov vodilo v staro dihotomijo med kleriki-v-cerkvi naproti laikom-v-svetu. Zato je trdil, da je treba učenje II. vatikanskega koncila o laikih vedno brati v kontekstu polne potrditve mesta in deležnosti laikov v Cerkvi. Preden spregovorimo o vlogah različnih posameznikov in skupin, moramo potrditi, da vsi krščeni - kleriki in laiki - skupaj sestavljajo eno Božje ljudstvo in Kristusovo telo. V tem kontekstu pravi Odlok o laiškem apostolatu: "Laiki, deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe pa spolnjujejo v Cerkvi in v svetu svoj delež pri poslanstvu vsega božjega ljudstva" (LA 2).

Prevod po: C21 Resources, Boston College 2010
 
Gradiva
  

Duhovnost

Vprašalnik, Evalvacija dela po župnijah o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah

Druga gradiva Škofijskega urada za laike
 
Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vas zanima? Oglejte si! 
 
Deli Jezusa

Kdor želi vsak dan postnega časa na svoj e-naslov prejeti 2-3 minutni video o tem, kdo je Jezus za sodobne pričevalce, se lahko prijavi na spletni strani http://pridi.si.

 

Vabimo vas...
 

Škofjeloški pasijon (Vir: Katoliška Cerkev)

V postnem in velikonočnem času, med 21. marcem in 12. aprilom 2015 bo v Škofji Loki ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon. Tega je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in je kot najstarejše ohranjeno dramsko besedilo edinstvena priča srednjeveško baročne dramatizacije Kristusovega trpljenja.

Zaradi svoje vsebine in spektakularnosti ima Škofjeloški pasijon tudi posebno in izrazito sporočilno moč. Uprizoritev po šestih letih bo velik dogodek nacionalnega pomena, prav tako pa je dogodek pomemben za vsakega posameznika - spokornika, ki se v postno velikonočnem času lahko sreča in zbliža z Jezusom.

Pasijonski prizori in slike, v katerih bo nastopilo več kot 800 igralcev, med njimi tudi desetine konjenikov, se bodo v procesiji na prenosnih odrih pomikale po ulicah in trgih starega jedra Škofje Loke ter na štirih prizoriščih uprizorili zgodbo človeštva od raja do prihoda Odrešenika in njegovega trpljenja.

Več informacij: www.pasijon.si



Vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah
 

Na Pastoralni službi smo pripravili vprašalnik o uresničevanju pastoralnega načrtovanja po župnijah. Župnike prosimo, naj ga skupaj s člani ŽPS izpolnijo na prvi seji ŽPS. Izpolnjeni obrazec naj župniki vrnejo dekanu na oktobrski pastoralni konferenci. Na podlagi izpolnjenih obrazcev bomo v škofijskih telesih oblikovali temeljne cilje nadškofije in pripravili ustrezna gradiva, ki vam bodo v pomoč pri delu na župnijah.

Vprašalnik je na voljo tudi v e-obliki: Vprašalnik, Evalvacija dela po župnijah

 

Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana


urad.za.laike.lj@rkc.si
http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/

Če e-novic ne želite več prejemati, nam to prosim sporočite na: urad.za.laike.lj@rkc.si







This email was sent to sps@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp