E-novice ŽPS


Št. 11 (24.3.2014), leto 2014
urad.za.laike.lj@rkc.si

Mojca M. Štefanič, »Škof, ki ne služi, napačno ravna« (Vir: Družina)

Papež Frančišek je pozval k molitvi za vse škofe in duhovnike, ki so v težavah in »morajo nujno znova začutiti svoj klic«. Kot je sveti oče pojasnil, duhovniško posvečenje posamezniku podeli nalogo služenja, ljubezni do Cerkve in molitve. Papežev nagovor je bil namenjen diakonskemu, duhovniškemu in škofovskemu posvečenju. ...
 
Izbrani in posvečeni možje v sedanjosti nadaljujejo delovanje Jezusa Kristusa v svetu, je pojasnil papež Frančišek: »Tisti, ki prejmejo posvečenje, so postavljeni na čelo občestva. Stati na čelu občestva za Jezusa ne pomeni biti šef, ampak dati na razpolago svojo lastno avtoriteto, kot je Jezus nekdaj učil svoje apostole … Škof, ki svojemu občestvu ne služi, ravna napačno.«
 
Drugo znamenje škofovstva, duhovništva in diakonata je »strastna ljubezen do Cerkve«. »S posvečenjem se posvečeni v celoti preda občestvu in ga ljubi z vsem srcem: občestvo postane njegova družina. Tega pa, tej skušnjavi ne sme podleči, ne sme vzeti za svojo lastnino, za osebno imetje.«

Molitev, branje Svetega pisma, vsakodnevna evharistija in pogosto prejemanje zakramenta sprave so posvečenemu nuja, »sicer izpred oči izgubi resnični smisel svoje službe«, je prepričan papež. Vernike poziva, naj svojim pastirjem v tem pogledu pomagajo: »Škofom in duhovnikom moramo pomagati v molitvi, da bodo znali prisluhniti Božji besedi, ki je vsakodnevna hrana, pomagati jim moramo, da vsak dan obhajajo evharistijo in da se redno spovedujejo.«

V prostem nagovoru je Frančišek dodal, da mož ne postane duhovnik, če si »zgolj kupi vstopnico«. Pokliče lahko le Gospod. »Morda je danes tu kakšen mlad človek, ki je v svojem srcu zaslišal ta klic; začutil željo, da bi postal duhovnik, željo, da bi služil drugim v stvareh, ki prihajajo od Boga, željo, da vse življenje služi, da oznanja, krščuje, odpušča, daruje sveto mašo, zdravi bolnike – vse življenje. Če to kdo čuti z vsem srcem, potem je to vanj zasadil Jezus. Negujte to povabilo in molite, da bo raslo in obrodilo sad v vesoljni Cerkvi«, je zbrane vernike nagovoril papež Frančišek.
 
Vir: Kathpress
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBskof-ki-ne-sluzi-napacno-ravna%C2%AB
 
 
Papeževa poslanica mladim (Vir: Družina)

Papež Frančišek je predstavil poslanico ob letošnjem 29. svetovnem dnevu mladih na temo »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3). Letos dogodek obeležujemo na škofijski ravni, in sicer na cvetno nedeljo, 13. aprila.
 
Besedilo papeževe poslanice objavljamo v celoti.
»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3)
 
Dragi mladi prijatelji!
Izredno srečanje, ki smo ga doživeli v Riu de Janeiru ob XXVIII. svetovnem dnevu mladih, se mi je vtisnilo globoko v spomin. Bilo je veliko praznovanje vere in bratstva! Dobri brazilski ljudje so nas sprejeli z odprtimi rokami kot kip Kristusa Odrešenika, ki z vrha Corcovada zre na čudovito širno plažo Copacabana. Tam, na obali je Jezus obnovil svoj klic, da bi vsak izmed nas postal učenec in misijonar. Odkrijmo v tem klicu najdragocenejše bogastvo svojega življenja in ga delimo z drugimi, naj bodo blizu ali daleč, vse do skrajnih zemljepisnih in bivanjskih koncev sveta.
 
Naslednja postaja našega mednarodnega romanja mladih bo Krakov leta 2016. V prihodnjih treh letih želim v pripravi na naše potovanje skupaj z vami premišljevati blagre, ki jih beremo v evangeliju po Mateju (Mt 5,1–12). Letos bomo začeli premišljevati prvi blagor: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3). Za leto 2015 predlagam: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Leta 2016 pa bo naša tema: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7).
 
1. Revolucionarna moč blagrov
Ko beremo in premišljujemo blagre, nam je vedno dobro in prijetno. Jezus jih je oznanil v svojem prvem velikem govoru ob obali Galilejskega jezera. Tam je bila tako velika množica, da se je Jezus povzpel na goro, da bi učil svoje učence. Zato govorimo o »govoru na gori«. V Svetem pismu je gora kraj, kjer se razodeva Bog. Jezus, ki pridiga na gori, se tako predstavi kot Božji učitelj, kot novi Mojzes. In kaj nam sporoča? Jezus nam razodeva pot življenja, tisto pot, ki jo On sam prehodi, še več, tisto, ki je On sam, in jo predlaga kot pot resnične sreče. Vse življenje, od rojstva v betlehemski votlini do smrti na križu in vstajenja, je Jezus utelešal blagre. V njem so se uresničile vse obljube Božjega kraljestva.
 
Z oznanjevanjem blagrov nas Jezus vabi, naj hodimo za njim in z njim prehodimo pot ljubezni, ki edina vodi v večno življenje. Ta pot ni lahka, toda Gospod nam zagotavlja svojo milost in nas nikoli ne pusti samih. V življenju se soočamo z mnogimi izzivi: revščino, stiskami, ponižanji, bojem za pravico, preganjanjem, težavami dnevnega spreobračanja, prizadevanjem, da ostanemo zvesti klicu k svetosti, in številnimi drugimi izzivi. Toda, če odpremo vrata Jezusu, če mu pustimo, da postane del naše zgodbe, če z njim delimo svoje veselje in žalost, potem bomo izkusili mir in veselje, ki ju more dati le Bog, ki je neskončna ljubezen.
 
Jezusovi blagri so prinašalci revolucionarne novosti, modela sreče, ki stoji nasproti tistemu, ki nam ga navadno podajajo mediji in prevladujoča miselnost. Za posvetni način mišljenja je Bog, ki je postal eden izmed nas in je umrl na križu, škandal. Po logiki tega sveta so tisti, ki jih je Jezus razglasil za blažene, nekoristni, slabiči, »zgube«. Proslavljajo se uspeh za vsako ceno, udobje, objestnost moči in potrjevanje samega sebe na račun drugih.
 
Dragi mladi prijatelji! Jezus nas poziva, naj odgovorimo na njegovo ponudbo življenja in se odločimo, katero pot hočemo prehoditi, da dosežemo resnično veselje. Gre za veliki izziv vere. Jezus se ni bal vprašati svojih učencev, ali so resnično pripravljeni hoditi za njim ali bi šli raje drugo pot (prim. Jn 6,67). In Simon s priimkom Peter je imel pogum, da je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (Jn 6,68). Če morete tudi vi reči Jezusu: »Da,« se bodo tudi vaša mlada življenja napolnila s smislom in tako postala bolj rodovitna.
 
2. Pogum sreče
Toda, kaj pomeni beseda »blaženi« (gr. makarioi)? Blaženi pomeni resnično srečni. Povejte mi torej: Ali res želite biti srečni? V času, ko nas nenehno privlačijo nečimrne in prazne utvare sreče, tvegamo, da smo zadovoljni z manj in »mislimo skromno«, ko gre za smisel življenja. Nasprotno, mislite široko! Odprite svoja srca! Blaženi Piergiorgio Frassati je nekoč rekel: »Živeti brez vere, brez dediščine, ki bi jo branili, brez nenehnega boja za obrambo resnice, to ni življenje, ampak životarjenje. Nikoli ne smemo le životariti, temveč živeti« (pismo I. Boniniju, 27. feb. 1925). Papež Janez Pavel II. je Piergiorgia Frassatija ob razglasitvi za blaženega 20. maja 1990 imenoval »mož blagrov« (homilija: AAS 82 [1990], 1518).
 
Če se resnično odprete najglobljim stremljenjem svojih src, boste spoznali, da je v vas nepotešljiva žeja po sreči, ki vam bo pomagala razkriti in zavrniti številne poceni ponudbe, ki jih najdete vse okoli vas. Ko si prizadevamo samo za uspeh, udobje in imetje ter vse to spremenimo v malike, morda dosežemo trenutke omamljenosti in lažni občutek zadovoljstva, toda nazadnje postanemo sužnji; nikoli nismo zadovoljni in nenehno hočemo več. Tragično je videti mladega človeka, ki »ima vse«, a je naveličan in slaboten.
 
Sveti Janez je pisal mladim: »[M]očni ste in Božja beseda ostaja v vas in premagali ste zlobneža« (1 Jn 2,14). Mladi ljudje, ki izberejo Kristusa, so močni: hranijo se z njegovo besedo in ni se jim treba nasičevati z drugimi stvarmi. Imejte pogum plavati proti toku. Imejte pogum biti resnično srečni! Recite »Ne« bežni, površni potrošniški kulturi, ki vas pojmuje kot nesposobne za sprejem odgovornosti in soočanje z velikimi izzivi življenja.
 
3. Blagor ubogim v duhu ...
Prvi blagor, naša tema za prihodnji svetovni dan mladih, pravi, da so ubogi v duhu blaženi, ker jim pripada nebeško kraljestvo. V času, ko mnogo ljudi trpi zaradi gospodarske krize, se zdi čudno povezovati uboštvo in srečo. Kako moremo pojmovati uboštvo kot srečo?
 
Najprej poskusimo razumeti, kaj pomeni biti »ubog v duhu«. Ko je Božji Sin postal človek, si je izbral pot uboštva in samoizničenja. Kot piše sveti Pavel v Pismu Filipljanom: »To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek« (Flp 2,5–7). Jezus je Bog, ki se odpove svoji slavi. Tukaj vidimo Božjo izbiro uboštva: bil je bogat, pa je postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu (prim. 2 Kor 8,9). To je skrivnost, ki jo zremo v Betlehemu, ko gledamo Božjega Sina v jaslih, in potem na križu, kjer njegovo izpraznenje doseže svoj višek.
 
Grški pridevnik ptochós (ubog) nima samo materialnega pomena, ampak pomeni »berač«. Razumemo ga v povezavi z judovskim pojmom anawim – »Božji ubožci«, ki predstavlja nizkost, zavest lastne omejenosti in bivanjskega uboštva. Anawim zaupajo Gospodu in vedo, da se nanj lahko zanesejo.

Kot je sveta Terezija Deteta Jezusa jasno videla, je Jezus s svojim učlovečenjem prišel med nas kot ubog berač, ki potrebuje našo ljubezen. Katekizem katoliške Cerkve pravi, da je »človek berač pred Bogom« (KKC 2559) in da je molitev srečanje med Božjo žejo in našo žejo (KKC 2560).
 
Sveti Frančišek Asiški je zelo dobro razumel skrivnost blagra »ubogim v duhu«. Ko mu je Jezus govoril v osebi gobavca in z razpela, je Frančišek prepoznal tako Božjo veličino kot svojo nizkost. Asiški ubožec je ure prebil v molitvi in spraševanju Gospoda: »Kdo si ti? Kdo sem jaz?« Odpovedal se je udobnemu in brezskrbnemu življenju, da bi se poročil z »gospo ubožnostjo« in tako posnemal Jezusa ter dobesedno živel evangelij. Frančišek je živel v posnemanju Kristusa v njegovem uboštvu in v ljubezni do ubogih; zanj je bilo to dvoje nerazdružljivo povezano, kot dve strani iste medalje.
 
Lahko me torej vprašate: »Kako moremo dejansko napraviti uboštvo v duhu za način življenja, ki resnično vpliva na naše bivanje?« Odgovoril vam bom v treh točkah.
 
Prvič, bodite svobodni glede materialnih stvari. Gospod nas kliče k evangeljskemu življenjskemu slogu, ki ga zaznamuje treznost, da ne bi podlegli potrošniški kulturi. To pomeni, da poskrbimo za osnovne stvari in se naučimo živeti brez nepotrebnih in nekoristnih dodatkov, ki nas dušijo. Zavrnímo željo po posedovanju in malikovanje denarja, ki ga potem zapravljamo. Postavimo Jezusa na prvo mesto. On nas more osvoboditi češčenja raznih malikov, ki nas usužnjuje. Zaupajte v Boga, dragi mladi prijatelji! On nas pozna in ljubi ter nas nikoli ne pozabi. Kakor poskrbi za lilijo na polju (prim. Mt 6,28), ne bo pustil, da bi nam kaj manjkalo. Da bi premagali gospodarsko krizo, moramo biti pripravljeni spremeniti svoj način življenja in se izogniti številnim potratam. Kot potrebujemo pogum, da smo srečni, potrebujemo pogum, da živimo preprosto.
 
Drugič, da bi živeli ta blagor, moramo vsi izkusiti spreobrnjenje v načinu gledanja na uboge. Skrbeti moramo zanje ter biti občutljivi za njihove duhovne in materialne potrebe. Mladi, vam na poseben način zaupam nalogo, da bi solidarnost spet prišla v srce človeške kulture. V soočenju s starimi in novimi oblikami revščine — brezposelnostjo, migracijami in odvisnostmi vseh vrst — smo dolžni biti pozorni in čuječi, da premagamo skušnjavo brezbrižnosti. Mislimo tudi na tiste, ki se čutijo neljubljene, ki nimajo upanja za bodočnost, ki so obupali nad življenjem, ker so razočarani, v strahu in so izgubili pogum. Naučiti se moramo biti na strani ubogih. Ne bodimo polni lepega besedičenja o ubogih! Srečujmo se z njimi, poglejmo jim v oči in jih poslušajmo. Ubogi nam dajejo konkretno možnost, da srečamo Kristusa in se dotaknemo njegovega trpečega mesa.
 
Toda — to je moja tretja točka — ubogi niso samo ljudje, katerim lahko nekaj damo. Sami nam lahko veliko dajo in nas veliko naučijo. Koliko se moramo naučiti iz modrosti ubogih! Pomislite, da je v 18. stoletju svetnik Benedikt Jožef Labré, ki je na rimskih ulicah živel od miloščine, postal duhovni voditelj ljudi vseh slojev, tudi plemičev in prelatov. Ubogi so resnično naši učitelji. Učijo nas, da se vrednost človeka ne meri po njegovem imetju ali velikosti bančnega računa. Ubogi, oseba, ki nima materialnih dobrin, vedno ohrani svoje dostojanstvo. Ubogi nas lahko veliko naučijo o ponižnosti in zaupanju v Boga. V priliki o farizeju in cestninarju (prim. Lk 18,9–14) nam Jezus daje za vzor cestninarja, ker je ponižen in prizna, da je grešnik. Tudi vdova, ki vrže zadnja dva novčiča v tempeljsko zakladnico, je primer radodarnosti vseh tistih, ki nimajo skoraj ničesar in vseeno dajejo vse, kar imajo (Lk 21,1–4).
 
4. ... kajti njihovo je nebeško kraljestvo
Osrednja tema Jezusovega evangelija je Božje kraljestvo. Jezus je Božje kraljestvo v osebi; on je Emanuel, Bog z nami. In človeško srce je prostor, kjer se Božje kraljestvo in vladavina zakoreninita in rasteta. Kraljestvo je hkrati dar in obljuba. Dano nam je že v Jezusu, toda še vedno se mora dokončno uresničiti. Zato vsak dan prosimo Očeta: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.«
 
Obstaja globoka povezava med uboštvom in evangelizacijo, med temo preteklega svetovnega dneva mladih – »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence!« (Mt 28,19) – in letošnjo temo – »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3). Gospod hoče ubogo Cerkev, ki evangelizira uboge. Ko je Jezus dvanajstere poslal oznanjat, jim je rekel: »Ne jemljite si ne zlata, ne srebra, ne bakra v svoje pasove, ne popotne torbe, ne dveh sukenj ne sandalov, ne palice, kajti delavec je vreden svoje hrane« (Mt 10,9–10). Evangeljsko uboštvo je temeljni pogoj za širjenje Božjega kraljestva. Najlepši in najbolj spontani izrazi veselja, kar sem jih videl v svojem življenju, so pripadali revnim ljudem, ki so imeli zelo malo. Evangelizacija bo v našem času možna le kot posledica nalezljivega veselja.
Kot smo videli, »blagor ubogim v duhu« oblikuje naš odnos z Bogom, materialnimi dobrinami in ubogimi. Jezusov zgled in besede nam dajejo spoznanje, koliko se moramo spreobrniti, da bo logika biti več prevladala nad logiko imeti več. Svetniki nam lahko najbolje pomagajo razumeti globok pomen blagrov. Kanonizacija Janeza Pavla II. na drugo velikonočno nedeljo bo tako dogodek, ki nas bo napolnil z velikim veseljem. On bo veliki zavetnik svetovnih dni mladih, ki jih je začel in vedno podpiral. V občestvu svetnikov bo ostal oče in prijatelj vas vseh.
 
Aprila bo minilo trideset let, odkar je bil jubilejni križ odrešenja zaupan mladim. Prav s tem simbolnim dejanjem Janeza Pavla II. se je začelo veliko romanje mladih, ki je zajelo vseh pet celin. Mnogi se spominjajo papeževih besed na veliko nedeljo leta 1984, ki so spremljale njegovo dejanje: »Dragi moji mladi! Ob zaključku svetega leta vam zaupam znamenje tega jubilejnega leta: Kristusov križ. Nosíte ga po vsem svetu kot znamenje ljubezni Gospoda Jezusa do človeštva ter oznanite vsakomur, da je rešenje in zveličanje samo v Kristusu, ki je umrl in vstal od mrtvih.«
 
Dragi mladi prijatelji, Magnificat, slavospev Marije, ki je uboga v duhu, je tudi pesem vsakega, ki živi blagre. Veselje evangelija prihaja iz ubogega srca, ki se more radovati in občudovati Božja dela tako kot srce naše Gospe, ki jo »blagrujejo« vsi rodovi (Lk 1,48). Naj nam Marija, Mati ubogih in Zvezda nove evangelizacije, pomaga, da bomo živeli evangelij, v življenju utelešali blagre in imeli vedno pogum za veselje.
 
V Vatikanu, 21. januarja 2014, na god sv. Neže, device in mučenke
 
Frančišek
 
Vir: www.katoliska-cerkev.si / M. M. Š.
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/papezeva-poslanica-mladim
 
 
SKLS o prepovedi molitve za nerojene otroke
 
Nedavna odločitev vodstva UKC v Ljubljani, da se v kapeli UKC ne sme moliti in darovati maše za nerojene otroke, je v slovenskem prostoru naletela na številne odmeve. Svojo prizadetost so minuli teden že izrazili pri Zavodu Božji otroci, tokrat pa so izjavo za javnost pripravili tudi pri Svetu katoliških laikov Slovenije, kjer menijo, da je »prepoved molitve za nerojene otroke in njihove starše v UKC Ljubljana v nasprotju z evropskim razumevanjem dobrohotne nevtralnosti države do verskih skupnosti«.

Izjavo SKLS objavljamo v celoti:

V minulih dneh so mediji (npr.: dnevnik Delo, prispevek: »UKC: Splav je ustavna pravica, maše ne bo!«, objavljen 20. marca 2014 na 3. strani) poročali o tem, da je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra prepovedalo napovedano današnjo daritev svete maše za nerojene otroke in njihove starše v bolnišnični kapeli.

Če navedbe medijev držijo, smo v Svetu katoliških laikov Slovenije prepričani, da je takšno ravnanje UKC v nasprotju z osnovnim poslanstvom ustanove – to je s službo vsem, ki so potrebni zdravstvene pomoči. Za duhovno oskrbo v UKC skrbijo za to usposobljeni posamezniki, zato vidimo odločitev vodstva kot poseg v avtonomijo stroke in zlorabo oblasti. Menimo, da bi vodstvo moralo svojo odločitev preklicati in razveljaviti nedopustne posledice te odločitve.

Slovenska ustava v 41. členu vsem zagotavlja svobodo vesti, tudi s svobodnim izpovedovanjem vere v zasebnem in javnem življenju. Poleg tega ustava svobodi veroizpovedi daje poseben ustavni položaj, saj prepoveduje celo njeno začasno razveljavitev ali omejevanje (2. odstavek 16. člena).

Kot je moč razbrati iz poročanja medijev, je razlog prepovedi darovanja evharistije, »ker naj bi z molitvijo za umrle med postopkom umetne prekinitve nosečnosti lahko bile prizadete osebe, ki so se v skladu z njihovo ustavno pravico odločile za umetno prekinitev nosečnosti zaradi kakršnihkoli osebnih razlogov«.

Slovensko ustavno sodišče je že večkrat pritrdilo stališču, da je ključni element verske svobode manifestacija notranjih osebnih odločitev navzven (t. i. forum externum). Tako je ustavno sodišče v zadevi U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010 odločilo, da so za vero kot bistvo pravnega instituta verske svobode poleg verskega nauka bistveni bogoslužje oziroma obredje, druga pravila ravnanja, ki izhajajo iz njenega nauka, pa tudi povezovanje v skupnosti. Ob tem je sodišče zavrnilo zmotno stališče, da negativni vidik verske svobode od države terja preprečitev vsakršne prisilne (neželene) konfrontacije posameznika s kakršnim koli verskim prepričanjem. Stališču, da soočenje nevernega ali drugače vernega z verskim simbolom, vero ali prepričanjem, z omenjanjem Boga ipd., ne predstavlja nedopustnega posega v negativni vidik verske svobode, je pritrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Lautsi proti Italiji.

Cilj t. i. dobrohotne nevtralnosti, ki jo je razložilo sodišče v Strasbourgu v omenjenem procesu, je zagotoviti resnično svobodo vesti ter enakost posameznikov. skladno s tem je tudi slovensko ustavno sodišče razložilo načelo ločenosti kot humanistično in ne etatistično. Nevtralna država mora zato spoštovati pravico posameznikov do svobodnega, osebnega ali skupinskega izpovedovanja vere.

In končno: molitev in evharistija bi bila namenjena le tistim, ki se zaradi zmotnih odločitev znajdejo v primežu notranjega trpljenja. Ali je prav, da jim odrečemo pravico do tolažbe?

Svet katoliških laikov Slovenije
 
 
Marta Jerebič, Za kanonizacijo dveh papežev ne bodo potrebne vstopnice (Vir: Radio Ognjišče)
 
Tiskovni urad Svetega sedeža je danes pripravil prvo v nizu tiskovnih konferenc, pri katerih bodo predstavljali priprave na kanonizacijo papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Kot je znano, bo ta potekala na nedeljo Božjega usmiljenja, 27. aprila na trgu svetega Petra, začela pa se bo ob 10. uri. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je posebej poudaril, da za slovesnost ne bodo potrebne vstopnice. Na dogodku bosta prisotni tudi obe ženski, ki sta bili ozdravljeni na priprošnjo Janeza Pavla II., torej francoska redovnica in gospa s Kostarike. Po slovesnosti bo mogoče moliti na grobu obeh papežev. Naslednji dan bo na trgu sv. Petra zahvalna sveta maša, ki jo bo daroval kardinal Angelo Comastri. Že sedaj se je za spremljanje kanonizacije akreditiralo nekaj sto novinarjev.
 
To bo praznik svetosti, je poudaril papežev vikar za rimsko škofijo, kardinal Agostino Vallini. »Rdeča nit, ki povezuje oba papeža, je njuna vera.« Kardinal Vallini bo v pripravi na kanonizacijo 22. aprila vodil srečanje mladih v lateranski baziliki. Na njem bosta med drugim nastopila tudi postulatorja za kanonizacijska postopka. V soboto 26. aprila od 21. ure dalje pa v Rimu pripravljajo t. i. belo noč cerkva. Cerkve v središču Rima bodo odprte za molitev in spoved, v nekaterih bo molitveno bdenje z branjem Svetega pisma in besedil obeh papežev potekalo v tujih jezikih.
 
Škofija Bergamo, iz katere izhaja Janez XXXIII., se na kanonizacijo pripravlja v treh smereh, izhaja pa iz postne poslanice papeža Frančiška. Na Haitiju bodo podprli šolsko dejavnost v šoli Janeza Pavla II., v Albaniji bodo pomagali pri gradnji cerkve in pastoralnega centra, v Bergamu pa bodo sodelovali pri projektu centra za revne. Drugi projekt bo namenjen družinam, ki jih je prizadela kriza. Temu bo namenjena tudi nabirka 27. aprila, duhovniki bodo temu namenili enomesečni prihodek, škofija pa je za ta fond prodala nekaj nepremičnin. Tretji projekt pa zajema kulturo in doktorske štipendije za raziskave o Janezu XXXIII.
 
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi komunikacijska orodja, prek katerih bo mogoče spremljati kanonizacijo. Začela so delovati uradna spletna stran www.2papisanti.org, FB stran, račun twitter, kanal na you tubu in instagram. S tem želijo doseči predvsem mlade in zelo mlade, ki so Janeza XXXIII. in Janeza Pavla II. videli le na kakšni sliki. Tri tedne pred kanonizacijo bo vsak dan predlagana tema, ki zadeva življenje, duhovnost in nauk dveh velikanov vere.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/152/aktualno/13367/
 
 
Mojca M. Štefanič, Vatikan prireja astronomski tečaj za katehete (Vir: Družina)

Vatikanski observatorij je napovedal, da namerava prvič v zgodovini prirediti delavnice za analizo odnosa med vero in astronomijo za župnijske pastoralne delavce, s čimer naj bi začeli prihodnjo pomlad.
 
»Nekaj podobnega smo že pripravili za škofe, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po skoraj 25 letih je zagotovo napočil čas, ko lahko znova poskusimo!« je za ameriško katoliško agencijo CNA pojasnil jezuit p. Guy Consolmagno.

Jezuit p. Consolmagno je ameriški astronom raziskovalec in planetarni znanstvenik v Vatikanskem observatoriju, astronomski raziskovalni in izobraževalni ustanovi, ki jo podpira Sveti sedež. Po magisteriju na znamenitem Massachusetts Institute of Technology in doktoratu v Laboratoriju za planetarno znanost na univerzi v ameriški zvezni državi Arizona je p. Consolmagno leta 1989 vstopil v jezuitski red, trenutno pa opravlja naloge kurata vatikanske zbirke meteoritov.

Štiridnevno delavnico, ki jo bo finančno podprl sklad Vatikanskega observatorija, prirejajo pod naslovom »Kaj nam sodobna astronomija lahko pove o stvarstvu – in njegovem Stvarniku?«. P. Consolmagno pojasnjuje, da »pobuda o delavnicah na temo odnosa med vero in astronomijo za katehete ni prišla z naše strani«. Pojavila se je »nenadoma«, se spominja p. Consolmagno, v pismu pa jo je lansko jesen predstavil nek škofijski duhovnik iz Wisconsina.

Po pogovoru z direktorjem Vatikansega observatorija, jezuitom p. Joséjem Gabrielom Funesom, je p. Consolmagno ugotovil, da je »izredno navdušen nad to zamislijo« in dodal, da je bil deležen precejšnje podpore tudi s strani škofije Tucson v Arizoni.
 
Omenjeno delavnico vatikanski astronomi pripravljajo med 19. in 23. januarjem prihodnje leto v Tucsonu, tečaj pa naj bi udeležencem ponudil najnovejše podatke o dogajanju v vesolju, spregovorili bodo tudi o velikem poku, iskanju življenja v vesolju in raziskovanju drugih planetov. Namenjen je katehetom v katoliških župnijah, duhovnikom, diakonom in učiteljem naravoslovja v škofijskih šolah, udeleženci pa bodo deležni predavanj, laboratorijskih in terenskih vaj v številnih astronomskih središčih na območju Tucsona.

P. Consolmagno je ob tem izrazil željo, da bi to postal »tradicionalni vsakoletni dogodek«, vendar je vse skupaj odvisno od odziva na prvo delavnico. Jezuitski pater si tudi želi, da bi sklad Vatikanskega observatorija razpolagal z dovolj sredstvi, ki bi duhovnikom in katehetom z omejenimi finančnimi viri s štipendijami omogočala udeležbo na tečaju. Po besedah p. Consolmagna je namreč na svetu »še vedno preveč katoličanov, ki ni zadovoljni z dejstvom, da je znanost del našega poslanstva«.

Vir: CNA
 
Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/vatikan-prireja-astronomski-tecaj-za-katehete
 
MOLITEV

Stojim pred grobovi
tvojega življenja.
Moja ljubezen joka zate.
Prosim Očeta,
da raztrga vezi in te obudi.
Zaradi vere bratov in sester vstani in živi! Pridi ven!
Pridi iz groba
razočaranja in malodušja.
Pridi iz ječe obupa in žalosti.
Pridi iz teme
nevere in samozadostnosti.
Pridi iz brezna
greha in sužnosti.
Pridi, prijatelj, preveč dolgo trohniš v samoti...
 
Kdaj boš veroval,
da nisem več Mrtvi?
Pridi ven! Tvoj Bog ne trohni.
On v srcu drhti zate.
Slepota v duhu boli.
Iz vseh mojih ran
kriči ljubezen!
Pridi ven!


molitvena revija Magnifikat

5. postna nedelja


6. april 2014
Jn 11,3-7.17.20-27.33-45


Lazarjeva smrt
Sestri sta mu torej sporočili: »Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da se po njej poveliča božji Sin.« Jezus je ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil, potem pa je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo!« Jezus je tedaj prišel in ga dobil, ko je bil že štiri dni v grobu. Ko je torej Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti, Marija pa je sedela doma. Marta je Jezusu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga poprosiš.« Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.« Jezus ji reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje; in kdor koli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?« »Dà, Gospod,« mu reče: »jaz verujem, da si ti Kristus, božji Sin, ki mora priti na svet.« Ko jo je tedaj Jezus videl, da joka in da jokajo Judje, ki so prišli z njo, se je v duhu raztožil; in zadrhtel je ter je rekel: »Kam ste ga položili?« Rečejo mu: »Gospod, pridi in poglej!« In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je ljubil!« Nekateri izmed njih pa so rekli: »Ali ni mogel on, ki je oči odprl slepemu, tudi storiti, da bi ta ne umrl?« Jezus se spet raztoži in gre h grobu. Bila je to votlina in k njej je bil prislonjen kamen. Jezus veli: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, že dehni; kajti že četrti dan leži.« Jezus ji reče: »Ali ti nisem dejal, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?« Odvalili so torej kamen. Jezus pa je povzdignil oči kvišku in rekel: »Oče, zahvalim te, da si me uslišal. Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi okoli stoječega ljudstva sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je z močnim glasom zaklical: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven, na nogah in rokah povezan s povoji, in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim reče: »Razvežite ga in pustite, naj hodi.«

Judovski voditelji sklenejo Jezusa usmrtiti
Mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je storil, je verovalo vanj.

 

Besede vere za vsakogar


Mojca Bertoncel, Veselje evangelija v soočenju z izzivi PiP-a

Čeprav je papež z nekaterimi izjavami dajal vtis, da pastoralno delo načrtovanje ni potrebno, celo nasprotno, v apostolski spodbudi poudarja, da pastorala v misijonarskem ključu zahteva opustitev lagodnega pastoralnega vodila, ki pravi: "vedno smo delali tako". "Vabim vse, da bi bili drzni in ustvarjalni v tej nalogi. Premislimo cilje, strukture, slog in načine evangelizacije svojih skupnosti. Določanje ciljev brez ustreznega občestvenega iskanja sredstev za dosego ciljev je obsojeno, da izpuhti kot domišljija. Spodbujam vse, da velikodušno in pogumno uveljavljajo smernice tega dokumenta, brez prepovedi in brez strahu" (EG 33). Pri tem moramo biti pozorni na to, da bodo navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura res postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za varovanje sebe (prim. EG 27). Da bi oznanjevalci uporabljali vsem ljudem razumljivo in pozitivno govorico in znali pokazati, da je vera "nekaj lepega, kar more celo sredi preizkušenj napolniti življenje z novim sijajem in globoko srečo. V tem smislu je mogoče priznati vse izrazne oblike prave lepote kot pot, ki pomaga srečati Kristusa" (EG 167).
Gradiva
 

Gradiva z izobraževanja za pastoralno načrtovanje, marec 2014


Na poti k izviru: PowerPoint diaprojekcije in druga gradiva za seje ŽPS v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
 

8. poglavje: Moj osebni odnos do evharistije

9. poglavje: Obhajanje bogoslužja oz. evharistije v naši župniji


Postni čas 
Duhovnost Druga gradiva Škofijskega urada za laike

Vsa gradiva uradov Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana pa najdete na naslednji povezavi.

Vabimo vas, da ... z nami podelite svoje vtise ob pastoralnem načrtovanju v župniji ali nam pošljete svoja vprašanja glede slednjega...

Svojo elektronsko pošto pošljite na: urad.za.laike.lj@rkc.si. V primeru prejetih vprašanj ali morebitnih zadreg, vam bomo z veseljem pomagali.


Franci Trstenjak, 9. radijski misijon: Ostati v Kristusu! (Vir: Radio Ognjišče)
 
Letošnji radijski misijon bo od 6. do 12. aprila vodil p. Marko I. Rupnik, ki bo imel vsak dan dva misijonska govora: ob 11.00 in ob 17.00. Prvi dan, 6. aprila, bo govor samo ob 17.00, zadnji dan, 12. aprila, bo govor samo ob 11.00. Ponovitev misijonskih govorov bo vsak večer ob 21.00. Posnetki govorov bodo na voljo tudi v arhivu na radijski spletni strani.
 
Vsak dan bosta na naši spletni strani objavljena tudi odlomka Svetega pisma, ki bosta izhodišče govora p. Rupnika. Tako bo tudi izbor Božje besede v pomoč pri osebnem premišljevanju.
 
V času misijona bo vsak večer ob 20.00 prenos rožnega venca iz radijske kapele, ki ga bodo vodile redovnice.
 
Tudi v času letošnjega misijona bo dnevno na voljo duhovnik za telefonski pogovor s poslušalci na t.i. način „na štiri oči“. Telefonska številka: 01 292 75 19.
 
Razpored duhovnikov:
 
7. april: 12.00 - 14.00 (p. Silvo Šinkovec), 18.00 - 20.00 (p. Ivan Bresciani)
8. april: 12.00 - 14.00 (p. Ivan Bresciani), 18.00 - 20.00 (p. Silvo Šinkovec)
9. april: 12.00 - 14.00 (p. Ivan Bresciani), 18.00 - 20.00 (p. Ivan Bresciani)
10. april: 12. 00 - 14.00 (msgr. Miro Šlibar), 18.00 - 20.00 (msgr. Miro Šlibar)
11. april: 12. 00 - 14.00 (p. Silvo Šinkovec), 18.00 - 20.00 (msgr. Miro Šlibar)
 
V petek, 11. aprila, bo t. i. spovedni dan, ko bo v več cerkvah po Sloveniji od jutra do večera priložnost za sveto spoved. Seznam krajev bo objavljen ob začetku misijona.
 
Več na: http://radio.ognjisce.si/sl/152/utrip/13335/

 
Škofijski urad za laike
Ciril Metodov trg 4
1000 Ljubljana

urad.za.laike.lj@rkc.si

http://nadskofija-ljubljana.si/laiki/







This email was sent to sps@rkc.si
why did I get this?    unsubscribe from this list    update subscription preferences
Pastoralna služba · Ljubljana · Ljubljana, No Region 0 · USA

Email Marketing Powered by MailChimp