Svetost je dar in klic

Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: Svetost je dar in klic (Vir: Radio Vatikan)

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji slovesni praznik vseh svetih nas spominja, da smo vsi poklicani k svetosti«. S temi besedami je papež Frančišek danes začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. V njem je poudaril, da je svetost dar in klic ter dejal, da nas zgled svetnikov spodbuja, da bi jih posnemali.

Svetost je dar in klic

Svetniki in svetnice vseh časov, ki jih danes obhajamo vse skupaj, niso zgolj znamenja, oddaljena človeška bitja, nedosegljivi. Nasprotno, so osebe, ki so živele z nogami trdno na tleh; izkusili so vsakodnevni napor bivanja z njegovimi uspehi in neuspehi, v Gospodu so našli moč za to, da so se vedno ponovno dvignili in nadaljevali pot. Iz tega se razume, da je svetost cilj, katerega ni mogoče doseči le z lastnimi močmi, ampak je sad Božje milosti in našega svobodnega odgovora nanjo. Svetost je torej dar in klic.

Svetost pomeni živeti v polnem občestvu z Bogom

Ker je Božja milost, to je Božji dar, je nekaj, česar ne moremo kupiti ali izmenjati, ampak kar lahko sprejmemo. Tako sodeležimo sámo božje življenje po Svetem Duhu, ki prebiva v nas od dneva našega krsta. Seme svetosti je prav krst. Gre za to, da bi v nas vedno bolj dozorelo zavedanje, da smo vcepljeni v Kristusa, kakor je mladika združena s trto, in zato moremo in moramo živeti z Njim in v Njem kot Božji otroci. Svetost torej pomeni živeti v polnem občestvu z Bogom, že sedaj, na tem zemeljskem romanju.

Svetost, odgovor na Božji dar

Vendar pa je svetost, poleg tega, da je dar, tudi klic, je splošna poklicanost vseh nas kristjanov, Kristusovih učencev; je pot polnosti, ki jo je vsak kristjan poklican prehoditi v veri, ko stopa končnemu cilju naproti: dokončnemu občestvu z Bogom v večnem življenju.

Svetost tako postane odgovor na Božji dar, saj se izraža kot prevzem odgovornosti. S tega vidika je pomembno prevzeti vsakodnevno prizadevanje za posvečevanje sredi pogojev, dolžnosti in okoliščin našega življenja, tako da se trudimo živeti vsako stvar z ljubeznijo ter z dejavno ljubeznijo.

Zgled svetnikov nas spodbuja, da bi jih posnemali

Svetniki, ki jih danes praznujemo pri bogoslužju, so bratje in sestre, ki so v svojem življenju priznali, da potrebujejo to božjo luč ter so se ji z zaupanjem prepustili. In zdaj pred prestolom Boga (prim. Raz 7,15) vekomaj opevajo njegovo slavo. Oni tvorijo »Sveto mesto«, h kateremu gledamo z upanjem, kakor na naš končni cilj, medtem ko smo romarji v tem »zemeljskem mestu«; hodimo proti tistemu »svetemu mestu«, kjer nas čakajo ti sveti bratje in sestre. Res je, utrujeni smo zaradi tegob na poti, vendar pa nam upanje daje moč, da gremo naprej. Pogled na njihovo življenje nas spodbuja, da bi jih posnemali. Med njimi so mnoge priče svetosti »izza sosednjih vrat, tistih, ki živijo blizu nas in so odsev Božje prisotnosti« (Apostolska spodbuda Veselite in radujte se, 7).

Povzdignimo oči v nebo

Bratje in sestre, spomin na svetnike nas vabi, da bi povzdignili oči v nebo: ne zato, da bi pozabili na zemeljske stvarnosti, ampak da bi jih soočali z več poguma, z več upanja. Naj nas s svojo materinsko priprošnjo spremlja Marija, naša presveta Mati, znamenje tolažbe in gotovega upanja.

Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-11/papez-francisek-svetost-je-dar-in-klic.html

2019-11-12T09:56:42+01:0005. 11. 2019|