Katoličan, ki je živel 300 na uro

Katja Cingerle, Katoličan, ki je živel 300 na uro (Vir: Družina)

Prvega maja pred 25 leti je na dirki formule ena v Imoli na veliki nagradi San Marina umrl brazilski dirkač, trikratni svetovni prvak, Ayrton Senna. Štartal je na 161 dirkah. Na prvem štartnem mestu je stal 65-krat, zmagal je na 41 dirkah, na stopničke pa se je skupno povzpel 80-krat. Prvo zmago v F1 je dosegel v svoji drugi sezoni.

Svetovni prvak je postal v sezonah 1988, 1990 in 1991. Njegova kariera v formuli ena je trajala 20 let. Karizmatičen, odprt in predan dirkač, ki je zadovoljstvo po koncu dirke občutil le ob zmagi, je verjel, da je ga med dirkanjem spremlja še Nekdo.

Senna je bil globoko veren katoličan. Pogosto je bral Sveto pismo, še posebej, ko je letel iz Sao Paula v Evropo na dirke formule ena. V njem je iskal odgovore na življenjska vprašanja tako, da ga je začel brati, kjer se mu je odprlo.

Tudi na dan svoje smrti je bral Sveto pismo

Kot je povedala njegova sestra Vivane, je tudi na dan, ko je zadnjič startal, v Svetem pismu iskal moč. Morda tudi zato, ker se je ta najbolj črn konec tedna v zgodovini formule ena začel s hudo nesrečo Rubensa Barrichella na petkovem prostem treningu (Senna ga je obiskal v bolnišnici), naslednji dan pa je na kvalifikacijah v ovinku Villenevue umrl avstrijski dirkač Roland Ratzenberger.

»Zjutraj se je zbudil, odprl Sveto pismo in v njem prebral, da bo prejel največji dar, to je bil Bog sam,« je povedala Sennova sestra. Na njegovem grobu piše: »Nič me ne more ločiti od Božje ljubezni«, kar naj bi nosil s seboj tudi ob svoji smrti.

Želel je povečati varnost dirkačev

To jutro je naredil še nekaj pomenljivega. V pogovoru s svojim velikim tekmecem Alainom Prostom je predlagal, da bi znova vzpostavili organizacijo Združenje dirkačev, ki bi skrbela za varnost (Grand Prix Drivers’ Association – GDPA) in je bila razpuščena leta 1982, skoraj 20 let po nastanku.

Senna je hotel sodelovati z organizacijo pri varnosti tega takrat zelo nevarnega športa. Niki Lauda je predlagal celo, da bi organizacijo vodil Senna. Primeren se mu je zdel zaradi njegove trdne osebnosti.

 »Nekako sem se iz te napake učil in se približal Bogu«

Učil se je na svojih napakah. Ko je na dirki v Monaku v sezoni 1988 imel dirko že skoraj dobljeno, je v trenutku slabosti, kot je sam dejal, izgubil koncentracijo in se izločil sam. Napako je takoj priznal in se zavedal svojih šibkosti, zato je svojo vero v Boga postavil v središče dirkanja, in to ravno na dirki, kjer se najbolj kaže blišč bogatašev z neskončnimi zabavami na jahtah in pestrim nočnim življenjem. »Nekako sem se iz te napake učil in se približal Bogu,« je dejal in zmagal na šestih od naslednjih osmih dirk. Sezono je prvič končal kot svetovni prvak. Ko je na zadnji dirki izstopil iz avtomobila, je dejal, da je imel videnje Boga.

Mediji so njegovo predanost Bogu pospremili s ciničnimi komentarji, namigovali so celo na norost. To ga je tako prizadelo, da se je izogibal omembi Boga z nekaterimi evropskimi mediji, teh zavor pa ni imel z latinskoameriškimi. »Pokažite svojo moč in odločnost ter delajte z ljubeznijo in globoko vero v Boga«

Kljub temu je za njim ostalo tole sporočilo: »Zelo sem privilegiran. Vedno sem dobro živel. Vendar vse, kar se dobil v življenju, sem prejel zaradi predanosti in ogromne želje, da dosežem svoje cilje. Velika želja po zmagi, zmagi v življenju, ne kot dirkač. Za vse, ki ste to doživeli ali to iščete, naj vam povem, da kar kdor koli boste morda postali na najvišji ali na najbolj skromni ravni, morate pokazati svojo moč in odločnost ter vse delati z ljubeznijo in globoko vero v Boga. Nekega dne boste dosegli svoj cilj in bili uspešni.«

Ob zmagi v domačem Sao Paulu na svoj 31. rojstni dan, 21. marca 1991, je bil po pripovedovanju njegove nečakinje prepričan, da mu ne bi uspelo prestati vseh naporov in težav (teh je imel na tej dirki nemalo), če ne bi verjel v Boga. »Bog mi je prinesel to zmago. … Drugače ni moglo biti … ker je On največji med vsemi.«

»Samo zato, ker verujem v Boga, ne pomeni, da sem nesmrten.«

Nekateri so mu celo dejali, da se ima za nedotakljivega zaradi vere v Boga, češ da ga bo rešil v vsaki situaciji, na kar se je odzval: »Samo zato, ker verujem v Boga, imam vero vanj, ne pomeni, da sem nesmrten.« Menil je tudi, da so prav trenutki, ko se zdi najmočnejši, v resnici najšibkejši. »Ko si videti najboljši, najhitrejši in nedotakljiv, si neverjetno ranljiv.«

Dejal je, da kljub temu razvija svoje umske sposobnosti, želi iz svojega talenta, ki mu je bil dan, potegniti kar največ in zmagati v vseh okoliščinah. To je pomenilo privesti dirkalnik do meje mogočega – do točke, kamor si drzne le malo dirkačev. Za to pa je potreboval popoln notranji mir.

Dirkanje kot metafora njegova življenja

Senna je pogosto dejal, da skozi dirkanje odkriva sebe, in dirkanje je razumel kot metaforo svojega življenja. »Močneje kot se ženem, več najdem v sebi. Vedno iščem naslednji korak, drugačen svet, v katerega grem, območja, kjer še nisem bil. Voziti avtomobil je samotno, vendar navdihujoče. Izkusil sem nova občutja in želim še več. To me vznemirja in motivira.«

Kot je sam dejal, ni imel svojih idolov, temveč je občudoval delo, predanost in sposobnosti. »Ko se dotakneš meje, se nekaj zgodi in nenadoma lahko greš malce dlje. S svojo umsko močjo, odločnostjo, intuicijo in tudi izkušnjami lahko letiš zelo visoko.« Tako je deloval tudi sicer. Učil se je, kakšne so njegove meje, fizične in psihične. »To je moj način življenja.«

»On je mene naučil veliko o športu, jaz sem njega naučil, kako se smejati«

S svojim moštvenim kolegom pri McLarnu Gerhardom Bergerjem sta bila prijatelja, ki sta se skupaj šalila. Berger je o njunem odnosu dejal: »On je mene naučil veliko o športu, jaz sem njega naučil, kako se smejati.«

V dokumentarnem filmu The Right to Win, posvečenem Senni, je ustanovitelj in dolgoletni vodja moštva Williams, Frank Williams, povedal, da je bil Senna dober voznik, vendar da je bil boljši človek zunaj dirkalnika kot v njem. Verjetno je s tem namignil na njegovo včasih celo nešportno obnašanje na stezi, na katero se zdaj rado pozabi.

Sennovo čelado v barvah brazilske zastave je njegova nečakinja podarila papežu Frančišku. Podobno je v F1 nosil nečak Bruno Senna.

Pomoč revnim otrokom v Braziliji

»Bogataš ne more živeti na otoku, obdanem z revščino. Vsi dihamo isti zrak. Vsem moramo dati možnost, vsaj osnovno možnost,« je menil Senna in tako namignil, da mu ni vseeno za druge, za svoje revne rojake v rodni Braziliji. Šele po smrti se je razvedelo, da je veliko svojih milijonov podaril za pomoč revnim otrokom in krščanskim organizacijam.

Tik pred smrtjo je ustvaril temelje za organizacijo, ki bi pomagala otrokom v Braziliji. Po njegovi smrti je nastal dobrodelni Inštitut Ayrtona Senne. Vodi ga njegova sestra.

Nova dirkaška smrtna žrtev 20 let po Sennovi smrti

Po tem najbolj črnem vikendu v zgodovini F1 sta Niki Lauda in Gerhard Berger znova obudila že omenjeno organizacijo Združenje voznikov. V letih po Sennovi smrti je bilo uvedenih veliko novosti, ki so pripomogle k večji varnosti tega športa.

Vendar je žal dirkanje še vedno nevarno. Na to je 20 let po Sennovi smrti spomnila nenavadna nesreča Julesa Bianchija 5. oktobra na Japonskem, ko je v nalivu zletel s steze in trčil v bager, ki je ob progi odstranjeval dirkalnik. Bianchi je utrpel hujše poškodbe glave in umrl devet mesecev pozneje. Star je bil 25 let.

Foto: Wikipedija

Več na: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/katolican-ki-je-zivel-300-na-uro

2019-05-22T13:09:07+01:0007. 05. 2019|