Kaj narediti, ko zakonec ne gre s tabo in otroki k maši

Katrina Fernandez, Kaj narediti, ko zakonec ne gre s tabo in otroki k maši (Vir: Aleteia)

Draga Katrina,

kaj narediti, ko zakonec ne gre s tabo in družino k maši? Ničesar ni, kar bi si želela bolj kot to, da , da bi začel z mano hoditi k maši, a on preprosto ne prakticira vere. Veri ne nasprotuje in pravi, da veruje v Boga; a se raje ne bi identificiral z določeno skupino vernikov. Tako težko mi je sami vzgajati otroke v katoliški veri. Začenjajo me spraševati, zakaj očka ne hodi v cerkev. Upirajo se iti, saj pravijo, da če očku ni treba iti, tudi njim ni treba.

Ko sva o tem govorila, preden sva se poročila, je podpiral to, da otroke vzgajam v katoliški veri. Ko sva začela z družino, je bilo vse jasno. Mislim, da sem bila povsem naivna, kajti to, da sam vzgajaš majhne katoličane, je težko. On na noben način ne preprečuje, da bi jih vzela v cerkev ali peljala k verouku, a tudi ne naredi ničesar, da bi mi pomagal.

Kako naj ga prepričam, naj mi bolj pomaga?

Janica

 

Draga Janica,

od mladih parov pogosto slišim podobne zgodbe. Pogosto sklepajo kompromise, naj »verske stvari pustijo enemu izmed staršev z idejo, da se drugi ne bo na noben način vtikal v versko vzgojo otrok. Taka razdelitev se zdi precej logična, a resničnost je takšna, da če eden izmed staršev ne utrjuje tistega, kar drugi uči, vzgojni napori propadejo.

Prošnja za tako pomoč pogosto naleti na gluha ušesa, saj je parom predšolskih otrok težko razumeti, da starševstva ni mogoče porazdeliti tako kot gospodinjskih opravil. Vsak izmed staršev mora v pozitivnem smislu podpirati drugega. Brez te dejavne pomoči mož pravzaprav spodkopava tvoja prizadevanja. Zakaj bi otroci mislili, da je Katoliška Cerkev zanje pomembna, če njihov oče ne misli tako?

Na tvojem mestu bi moža prosila, da preprosto ponovno ocenita pogoje vajinega predhodnega dogovora. Moški radi rešujejo probleme, zato mu to, kar te teži, predstavi kot problem, pri katerem potrebuješ pomoč, če ga želiš rešiti. Dosedanji dogovor ne deluje kot si upala, ker so se zdaj pojavili dejavniki, na katere prej nista pomislila. Potrebuješ njegovo dejavno pomoč namesto doslej dogovorjenega nevmešavanja.

Stopi k možu, ko bosta oba dobro razpoložena, morda potem, ko ste kot družina skupaj počeli nekaj zabavnega, tako, da se bo zavedal, kako zelo ga imajo otroci radi in se po njem zgledujejo. Če boš to temo načela, ko boš v stresu, boš tvegala, da se bo namesto konstruktivnega dogovora spremenila v spopad. Spomni ga, da je čudovit oče in priznaj, da si povsem podcenila vpliv tega, da on ni vključen v njihovo versko vzgojo. Kot v vsem ostalem je starševstvo služba za dve osebi in daj mu vedeti, da ti brez njega ne bo uspelo.

Prosi ga za pomoč, naj bo za zgled. Morda bo to več kot je sprva pričakoval, ampak ali ni tako z vsem, kar je povezano s starševstvom? Nisi mi podala nobenega razloga, da bi si mislila, da je sovrašen do Katoliške Cerkve, samo da noče pripadati nobeni verski skupnosti. Mislim, da bo verjetno pripravljen bolj pomagati, če mu boš povedala, kako to lahko stori.

Sama bi začela z malim. Prosi ga, če lahko sodeluje pri družinski molitvi, npr. pri molitvi desetke rožnega venca, preden gredo otroci spat in nato počasi gradi na tem. Čisto v redu bo, če bo za začetek pripravljen samo sedeti s tabo, medtem ko z otroki moliš. Že samo njegova prisotnost dodaja potrebno podporo.

Mislim, da sta tu na prvem mestu nežnost in čas. Če bi takoj zahtevala, da gre z vami k maši in ga spraševala, zakaj noče pripadati občestvu, bo razdor še večji. Mislim, da boš nagrajena s tem, ko boš otroke in sčasoma tudi moža videla, da spoznavajo katoliško vero, če se mu boš približala z ljubeznijo in ponižnostjo.

Več na: http://aleteia.org/2017/02/23/what-to-do-when-your-spouse-wont-go-to-mass-with-you-and-the-kids/

 

2017-04-10T09:14:39+01:0003. 04. 2017|