Je on pravi?

Marlena Bessman-Paliwoda, Je on pravi? Tri vprašanja, ki si jih morate zastaviti, preden izrečete svoj »da« (Vir: Aleteia)

Ta tri preprosta vprašanja vam bodo pomagala utišati vsakršno zaskrbljenost glede vašega izbranca.

Povsem normalno za zaročence je, da so v mesecih ali tednih pred poroko malce zaskrbljeni. Gre za veliko odločitev in nenadoma se lahko zalotite, kako se vedno znova sprašujete: Je on pravi zame? Sva res namenjena drug drugemu? Je on eden in edini? Konec koncev gre za življenjsko vprašanje, zato se o odgovorih raje prepričajte.

Če se tako počutite, se ne vznemirjajte preveč. To, da si zastavljate takšna vprašanja ni znamenje  vaše nezrelosti ali negotovosti v ljubezni. Bolj verjetno, so to znamenja, da se pričenajte soočati s težo in veličino odločitve za zakon. Tudi sama se jasno spominjam zadnjih mesecev pred poroko, ko je bil že določen datum poroke in sem se spraševala, če je moj izbranec res »pravi«. Nisem dvomila, da je moj zaročenec dober človek; bolj se mi je zastavljalo vprašanje, če sva res namenjena drug drugemu. Res sva bila oba poklicana v zakon in sva bila v ljubezni vredna zaupanja, ampak ali je to res najboljša odločitev? In tudi od drugih zaročenih parov, ki sem jih srečala, sem slišala podobne dvome (ali morda samo pomisleke).

Potem, ko sem se s številnimi izmed teh parov pogovarjala, sem spoznala, da svoje strahove lahko pomirite s tem, da odgovorite na tri preprosta vprašanja. Zajemite sapo, spomnite se na svojo ljubezen, preberite spodnja vprašanja in premislite o svojih odgovorih:

  1. Si želite imeti otroka podobnega svojemu izvoljencu?

Pomislite na družino, ki jo nameravate ustvariti: Si želite roditi otroka, ki je podoben vašemu izbrancu?

Nevesta, Karolina, ki se je poročila pred osmimi leti, je glede tega povedala naslednje: »Preden sem se poročila, sem imela veliko dvomov. Ne vem, odkod so ti prihajali, saj sem bila pred tem tako gotova v mojo ljubezen do njega, in v to, da bo najino skupno življenje kot bi se mi uresničile sanje. Kljub temu občutju, so me prevevala vsa ta vprašanja. Toda ko sem pogledala svojega zaročenca in spoznala, da si želim sina kot je on, je vse prešlo. Danes kot žena in mama vidim, da so bili ti dvomi naravno čustvo pred življenjsko odločitvijo in moj odgovor je bil pravilen, sem srečna žena.«

  1. Predstavljajte si vaju kot star par. Kako se počutite?

Pomembno je opaziti, kakšna čustva se pojavijo, ko na svojega ljubljenega pomislite kot na starca, ki ti še vedno stoji ob strani.

Henrik, mož, ki je bil poročen neverjetnih enainpetdeset let mi je podal modrost na to temo: »Ko sva se hotela poročiti, je bila stara devetnajst let. Me sprašujete, če sem hotel pobegniti? Seveda sem. Na poročni dan sem se tresel kot list. Moja babica je to videla in rekla: »Henrik, le je ne boš imel rad, ko bo stara, se ne poroči z njo. Ljudje bodo pozabili na to, da sta šla narazen, in ti boš srečen z drugo.« Toda pogledal sem svojo Sofijo in vedel, da moja ljubezen do nje ni le ljubezen do lepega obraza. Danes ji celo pomagam urejati lase, ker ona tega sama ne more več in pomagam ji pri oblačenju, ker tudi gumbov ne more več sama zapeti. Danes je precej drugačna od dekleta, ki sem ga poročil pred petdesetimi leti, toda zame je še veliko lepša kot takrat.«

  1. Je to nekdo, s komer želiš vzgajati svoje otroke?

Kako se bo vaš izbranec obnesel kot starš in vaš sodelavec v gospodinjstvu?

Anja, ki je sedaj poročena pet let, je na to pomislila pred poročnim dnem. »Bila sem tako zaljubljena, Vsi so mi govorili, da on ni pravi zame, da bom obžalovala, da sem se poročila z njim. Nisem jih hotela poslušati, zame je bil popoln. Imel je napake, a saj bi se po poroki spremenil. Šele, ko sem začela premišljevati o otrocih, ki bi jih imela, sem spoznala, da bi jih vzgajala sama, on ni bil pripravljen biti starš. Poroko sem odpovedala in danes te odločitve ne obžalujem. Leto dni kasneje sem srečala svojega moža. Danes sem srečna mama in čutim se varno, ker si deliva vzgojo otrok, sva eno in to me osrečuje.«

Zaroka je čas priprave na poroko, toda to ne pomeni, da morata oba biti popolna. Nepopolna sta in drug drugega morata sprejeti takšna kot v resnici sta. Zato vprašanja, ki se postavljajo ne imejta za grozeča opozorilna znamenja, ampak za male opomnike, ki vaju usmerjajo v pravo smer. Dopustite si odgovoriti nanja in končali boste tam, kjer morate.

Več na: http://forher.aleteia.org/articles/one-3-questions-ask-saying/

2017-04-10T09:16:10+00:0028. 03. 2017|