Daj nam veselje vstajenja, večno mladost srca

Papež prosil Svetega Duha: Daj nam veselje vstajenja, večno mladost srca (Vir: Radio Vatikan)

»Binkošti so za apostole prišle po petdesetih dneh negotovosti«. S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med binkoštno sveto mašo na Trgu sv. Petra.

Po eni strani je bil Jezus Vstali. Polni veselja so ga videli in poslušali in celo jedli so z Njim. Po drugi strani pa še niso prerasli dvomov in strahov. Bili so pri zaprtih vratih (prim. 20,19.26), z majhnimi obeti, nesposobni oznanjati Živečega. Potem je prišel Sveti Duh in zaskrbljenost je izginila, saj se sedaj apostoli ne bojijo niti tistih, ki jih zapirajo. Prej so bili zaskrbljeni, kako si rešiti življenje, sedaj se ne bojijo več umreti. Prej so bili zaprti v dvorani zadnje večerje, sedaj oznanjajo vsem ljudem. Vse do Jezusovega vnebohoda so pričakovali Božje kraljestvo le zase (prim. Apd 1,6), sedaj pa so nepotrpežljivi, da bi dosegli vse neznane meje. Prej skoraj nikoli niso govorili v javnosti in če so, so povzročili gorje, kakor Peter, ko je zanikal Jezusa, sedaj odkrito govorijo vsem. Pripetljaj  učencev, za katerega se je zdelo, da je prispel do zadnje postaje, se je vendarle obnovil z mladostjo Svetega Duha. Ti mladeniči vdani v negotovost in misleč, da so koncu poti, so bili spremenjeni z veseljem, ki jih je prenovil. Sveti Duh je to storil. Duh ni, kakor bi se moglo zdeti, nekaj abstraktnega, ampak je zelo konkretna Oseba, ki je zelo blizu in ki spremeni življenje. Kako to stori? Poglejmo apostole. Duh jim ni napravil stvari lažjih, ni storil izrednih čudežev, ni jim odvzel problemov in nasprotnikov, je pa Duh prinesel v življenja apostolov skladnost, ki je manjkala, torej svojo, saj On je skladnost.

Obrat je Jezusov mir, je skladnost Duha

Skladnost v notranjosti človeka. Notri, v srcu, so učenci potrebovali spremembo. Njihova zgodovina nam pove, da celo videnje Vstalega ne zadostuje, če Ga ne sprejmemo v srce. Ne zadostuje vedeti, da je Vstali živ, če ne živimo kot vstali. Duh je, ki daje živeti in ponovno oživi Jezusa v nas, ki nas obudi od znotraj. Zaradi tega Jezus, ko sreča svoje, ponavlja: »Mir vam bodi« (Jn 20,19.21) in daje Duha. Mir ni v tem, da razrešimo probleme od zunaj, saj Bog ne odvzame svojim stisk in preganjanj, ampak v prejetju Svetega Duha. V tem je mir, tisti mir, dan apostolom, tisti mir, ki ne osvobaja od problemov, je ponujen vsakemu od nas. To je mir, ki naredi srce podobno globokemu morju, ki je vedno mirno, tudi če so na površni razburkani valovi. To je tako globoka skladnost, ki lahko celo preganjanje spremeni v blagre. Kolikokrat pa nasprotno ostanemo na površju. Namesto, da bi iskali Duha, skušamo ostati na površju v upanju, da bo vse dobro, če bo minilo to gorje, če ne bom več videl te osebe, če se bo izboljšala situacija. Ampak to pomeni ostati na površju. Ko bo minila ena težava, bo prišla druga in nemir se bo vrnil. Ne bomo bolj vedri, če se bomo oddaljili od tistega, ki ne misli kot mi in ne bomo v miru, če bomo razrešili trenutne nevšečnosti. Obrat je Jezusov mir, je skladnost Duha.

On je Tolažnik, ki nam posreduje Božjo nežnost

Danes, v naglici, ki nam jo naš čas vsiljuje, se zdi, da je skladnost odrinjena. Ko nas vleče na tisoč strani, tvegamo, da se razpočimo. Preganja nas nenehna živčnost, slabo odreagiramo na vsako stvar. Pri tem iščemo hitro rešitev, tableto za tableto, da bi šli naprej, dražljaj za dražljajem, da bi se počutili žive. Potrebujemo pa predvsem Duha. On je, ki vzpostavi red v neredu. On je mir v nemiru, zaupanje v obupanosti, veselje v žalosti, mladost v starosti, pogum med preizkušnjo. On med nevihtnimi tokovi življenja utrjuje sidro upanja. Duh je, ki nam, kot pravi sv. Pavel, preprečuje, da bi zapadli v strah, saj nam da čutiti, da smo ljubljeni otroci (prim. Rim 8,15). On je Tolažnik, ki nam posreduje Božjo nežnost. Brez Duha je krščansko življenje razcefrano, brez ljubezni, ki vse povezuje. Brez Duha ostane Jezus osebnost iz preteklosti, z Duhom pa je danes živeča oseba. Brez Duha je Sveto pismo mrtva črka, z Duhom pa je Beseda življenja. Krščanstvo brez Duha je moralizem brez življenja, z Duhom pa je življenje.

Samo Sveti Duh lahko vzpostavi skladnost

Sveti Duh pa ne prinaša skladnosti samo v notranjost, ampak tudi ven, med ljudi. Napravlja nas Cerkev, ko sestavlja različne dele v eno samo skladno stavbo. To dobro razloži sv. Pavel, saj ko govori, pogosto ponavlja besedo »različni«: različni darovi,  različne dejavnosti, različne službe (prim. 1 Kor 12,4-6). Različni smo tako po raznovrstnosti dobrih lastnostih kot po darovih. Duh jih deli z domišljijo, ne da bi jih sploščil, ne da bi jih standardiziral. In izhajajoč iz teh raznovrstnosti ustvarja edinost. Tako dela vse od stvarjenja, saj je specialist v preoblikovanju kaosa v kozmos, v vzpostavljanju skladnosti. Specialist je v ustvarjanju različnosti, vsakemu daje svojo, drugačno. On je stvaritelj te različnosti, istočasno pa je On tisti, ki vzpostavlja skladnost in daje različnosti enost. Samo on lahko naredi te dve stvari.

Kdor živi po Duhu, prinaša mir tja, kjer je nesloga

Danes so v svetu postala nesoglasja prave in resnične delitve: je nekdo, ki ima preveč in je nekdo, ki nima nič; je nekdo, ki skuša živeti sto let in nekdo, ki se ne more roditi. V računalniški dobi smo si vsaksebi: več je »družbenosti«, a manj »družabnosti«. Potrebujemo Duha edinosti, ki nas obnavlja kot Cerkev, kot Božje ljudstvo in kot celotno človeštvo, torej nas obnavlja. Vedno pa je skušnjava po izgradnji »gnezd«, po zbiranju okoli lastne skupine, okoli tega, kar imamo rajši, podobnih s podobnimi, a alergični na okužbo. Od gnezda do sekte je kratek korak, tudi znotraj Cerkve. Kolikokrat definiramo lastno identiteto na nasprotovanju nekomu ali nečemu. Sveti Duh pa nasprotno združi ločene, zbere oddaljene in privede nazaj razkropljene. Sestavi tonsko lestvico v edinstveno skladnost, saj predvsem vidi dobro, gleda predvsem na človeka in ne toliko na njegove napake, najprej osebe in ne njihova dejanja. Duh oblikuje Cerkev in oblikuje svet kot prostor sinov in bratov. … Duhovni ljudje vračajo dobro za slabo, na nadutost odgovarjajo s krotkostjo, na hudobijo z dobroto, na hrušč z molkom, na govorice z molitvijo, na poraz z nasmehom.

Postaviti pogled Duha pred našega

Da bi bili duhovni, da bi okušali skladnost Duha, je potrebno postaviti Njegov pogled pred našega. Tedaj se stvari spremenijo. Z Duhom Cerkev postane sveto Božje ljudstvo, … brez Duha je Cerkev organizacija, poslanstvo propaganda, občestvo napor. … Duh je prva in zadnja potreba Cerkve (prim. sv. Pavel VI, splošna avdienca, 29. november 1972). On pride tja, kjer je ljubljen, kjer je povabljen, kjer je pričakovan« (sv. Bonaventura, pridiga za 4. velikonočno nedeljo).

Molitev k Svetemu Duhu

Bratje in sestre, vsak dan molimo. Sveti Duh, skladnost Boga, Ti, ki spreminjaš strah v zaupanje in zaprtost v dar, pridi v nas. Daj nam veselje vstajenja, večno mladost srca. Sveti Duh naša skladnost, Ti, ki iz nas delaš eno samo telo, vlij svoj mir v Cerkev in v svet. Sveti Duh napravi nas za obrtnike sloge, sejalce dobrega in apostole upanja.

Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-06/papez-prosil-svetega-duha-daj-veselje-vstajenja-vecno-mladost.html

2019-06-12T08:26:53+01:0012. 06. 2019|