Kaj je šlo narobe pri boju za ženske pravice?

Judy Ladrieu Klein, Kaj je šlo narobe pri boju za ženske pravice?

Kako se je bitka za enakopravnost lahko končala v tem, da ženska izvaja nasilje nad tistimi, ki jih je poklicana vzgajati in varovati?

Ko sem pretekli konec tedna gledala odlični film Sufražetke, ki dokumentira zgodovino boja žensk za volilno pravico v Angliji, sta me dve stvari resnično pretresli: 1. Gibanje za pravice žensk se je upravičeno začelo, da bi ženskam pomagalo ubežati krivičnemu, razčlovečenjskemu in pogosto brutalnemu ravnanju moških. 2. manj kot 100 let zatem, ko so ženske pridobile pravico voliti, so začele uporabljati isto moč, nasilje in razčlovečevalno premoč, ki so ji želele ubežati – na najbolj tragičen način, proti lastnim nerojenim otrokom.

Čeprav film ne umešča boja za ženske pravice v krščanski kontekst, ne morem, da ne bi pomislila na besede Janeza Pavla II. iz O dostojanstvu žene, ki sem jih nedavno ponovno prebrala, ko sem se pripravljala na govor na konferenci o ženskah.

Veliki papež je prepričljivo in z osupljivo jasnostjo pisal o učinkih izvirnega greha, posebno na ženske. Njegove besede so danes tehtnejše kot takrat, ko je pred skoraj 30. leti napisal apostolsko spodbudo:

»Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj« (1 Mz 3,16)… Gospodovanje zavzame mesto »biti iskreni dar« in potemtakem »živeti »za« drugega… To »gospodovanje« nakazuje nemir in izgubo trdnosti te temeljne enakosti, ki jo imata moški in ženska  kot »enota dveh«: in to še posebno velja za izgubo za žensko« (MD 10).

Z drugimi besedami, temeljno enakost, ki jo je Bo želel v odnosu med moškim in žensko je pretrgal greh; greh, ki se je odvil zgodovinsko v neenotnosti med spoloma, najpogosteje na račun ženske. Kot Sufražetke točno opisujejo, so se ženske borile, da bi spet dobile glas v svetu, ki mu vladajo patrirhalno nagnjeno ravnanje in navade, včasih za ceno lastnega življenja. Njihov cilj je bil trojen: volilna pravica, pravica do izobraževanja in pravica do zaposlitve, pravilce, za katere se ženske v različnih področjih sveta borijo še danes.

Žalostno se bitka za pravice žensk ni zaključila s pristno človeško enakopravnostjo, ampak se je izrodila v vsesplošen boj za ženske »reproduktivne« (beri: pravico do splava) pravice, ki divjajo danes po vsem svetu.Grenko ironično je, da takšne »pravice« zahtevajo, da ženske posnemajo moške modele nasilja in gospodovanja, ki so jih želele odpraviti. Janez Pavel II. je svaril pred veliko nevarnostjo takega pristopa:

»Posledično, celo pravično nasprotovanje žensk temu, kar je s svetopisemskimi besedami izraženo  z »on pa bo gospodoval nad tabo« (1Mz 3,16), ne sme pod nobenim pogojem voditi v »maskulinizacijo« žensk.V imenu osvoboditve od moškega »gospodovanja« se ženske ne smejo prilagoditi značilnostim moških, ki so v nasprotju z njihovo lastno žensko »pristnostjo«. Obstaja dobro utemeljen strah, da ženske, če se bodo poslužile te poti, ne bodo dosegle »izpolnitve«, ampak bodo namesto tega popačile in izgubile to, kar gradi njihovo bistveno bogastvo (ML 10).

In kaj je to »bistveno bogastvo« ženske? Medtem ko je naša ženska obdarovanost, ki jo Janez Pavel II. imenuje »ženski genij« globoka in ima več oblik, je utemeljena v temeljni usmeritvi, ki jo imajo ženske do ljubezni in življenja glede na to, da so naša srca, misli in telesa uperjena k materinstvu in zato naravno k temu, da ljubimo in skrbimo za druge.

Sufražetke so me pustile z odprtim vprašanjem: kaj je šlo narobe v boju za ženske pravice, kar je izbruhnilo v to, da milijoni žensk izvajajo nasilje prav proti osebam, ki naj bi jih vzgajale in varovale? Moja teorija je, da je to izmaličenje pristnega prizadevanja za prepoznavanje ženskega dostojanstva, ki ga je ugrabil Jezabelin duh, stara skušnjava hlastanja za močjo, v katerem ženske uporabljajo manipulacijo, gospodovanje, nadzor in celo nasilje, s katerim želijo premagati moške v njihovi lastni igri.

Ena izmed mojih priljubljenih zgodb iz Svetega pisma je…, ko se prerok Elija vplete v razkrivanje načrtov Baalovih prerokov na Gori Karmel, med katerim se pokaže resničnost in moč Izraelovega Boga. Ozadje tega mogočnega srečanja razkriva, da sta poganska hudobna kraljica Jezabela in njen mož brez hrbtenice, kralj Ahab, skupaj vodila Izraelce v odpad po »češčenju Baala« ( 1 Kr 16,31).

Zanimivo je, da je češčenje Baala vključevalo prepričanje v moč nad bogovi rodovitnosti, ki jih je pomirilo samopohabljanje, deviantne spolne prakse in žrtvovanje otrok. TZveni znano? »Jezabelin duh« – v nasprotju z duhom Marije, Božje Matere – zadeva izvajanje moči zaradi nadzora: nadzora nad moškimi, nadzora nad bogovi, nadzora nad rodovitnostjo in nenazadnje, nadzora nad življenjem in smrtjo. Nasprotno, je Marijin duh, ki je ikona pristne ženstvenosti in resnične človeškosti, v tem, da postaneš največji po darovanju samega sebe Bogu in drugim v samodarovanjski ljubezni, velikodušnosti, ki daje življenje in služenju, ki žrtvuje samega sebe.

Marija ali Jezabela? Vsaka generacija žensk se mora odločiti, kateri bo sledila. Prihodnost sveta je v resnici odvisna od naše odločitve – in odločiti se je potrebno med življenjem in smrtjo, med blagoslovom in prekletstvom.

Več na: http://aleteia.org/2016/06/09/what-went-wrong-in-the-fight-for-womens-rights/

2017-03-19T18:19:35+01:0017. 06. 2016|