Zakaj počakati do konca svete maše

s.Theresa Aletheia Noble, Pet razlogov, zakaj počakati do konca svete maše (Vir: Aleteia)

Upamo, da duhovnik in prijatelji ne bodo opazili, toda Nekdo bo

Večina izmed nas je to verjetno že storila najmanj enkrat ali dvakrat.

Potem, ko smo prejeli obhajilo, kot čebelice zletimo skozi vrata s sklonjenimi glavami, ker moramo opraviti nekaj pomembnega.

Upamo, da duhovnik in prijatelji ne bodo opazili. In morda ne opazijo. Toda Nekdo opazi.

Kot sestra, ki se je veliko selila, sem presenečena, kako zelo se župnije na določenem področju razlikujejo od drugih… Nekateri od maše odidejo zelo hitro… V župniji, v kateri sem živela, ljudje pridejo pozno in zgodaj odidejo… Toda ti vzorci so odvisni tudi od župnije. To je zanimiv pojav. Če se to zgodi zelo redko, me ne skrbi. Toda ko polovica župljanov izgine s parkirišča še preden je končana zaključna pesem, me to malce užalosti.

Včasih bi tekla za ljudmi, ki jih vidim hiteti iz cerkve takoj potem, ko so prejeli obhajilo, jih stresla in povedala: »V tebi je Jezus. Vzemi si minuto in se pogovori z njim, se mu zahvali, ga imej rad!«

Tu je nekaj razlogov, zakaj sama ostanem do konca svete maše (poleg dejstva, da sem redovnica in bi bilo pohujšljivo, če bi iz cerkve stekla vsako nedeljo takoj po obhajilu):

  1. Obhajilo je občestvo. Ko prejmemo obhajilo, prejmemo Jezusa samega. Ko ga zaužijemo in stečemo, je to tako kot bi obiskali prijatelja in v trenutku, ko bi se ta usedel, da bi bil z nami, bi skočili in stekli skozi vrata kričeč: »Tako lepo je bilo nekaj časa biti s tabo, se vidiva naslednji teden!« Obhajilo je občestvo z našim Gospodom in Odrešenikom. Če želimo biti z njim, moramo dejansko z njim preživeti nekaj posebnega časa in si za to, da smo z Gospodom, vzeti nekaj trenutkov.
  1. Ni lepo biti nevljuden. Pred mašo v samostanu imamo pol ure tihega premišljevanja o evangeliju. Včasih sem pozna. Hodim hitro s sklonjeno glavo, in nerodno mi je, ker vsak lahko vidi, da sem zaspala. Spoznala sem, da moja motivacija za točnost ne sme biti to, da mi je nerodno, če zamudim, ampak ker grem k Jezusu. Zakaj se pogosteje bolj obremenjujemo z reakcijami drugih ljudi kot z Jezusom? Mislim, moram teči, ker imam toliko stvari za narediti in to in to čaka name! Toda zakaj je za nas lažje oditi zgodaj in priti pozno, ko pa Stvarnik vesolja upa, da nas bo videl?
  1. Maša ni še ena od stvari s seznama, ki jih moram narediti. Pogosto se, ko vidim ljudi hiteti od maše zdi, kot da so odkljukali še eno izmed stvari, ki jo imajo na seznamu in želijo z njo opraviti. Življenje kristjana ni kljukanje seznama. Je povabilo biti v odnosu z Bogom. Če gremo k maši iz čuta odgovornosti, se bomo gotovo izognili smrtnemu grehu, toda samo izogibanje smrtnemu grehu ni poklicanost k duhovnemu življenju. Poklicani smo k veliko več. Poklicani smo k odnosu, svetosti, preobrazbi.
  1. Blagoslov je pomemben. Na spravni dan je imel Zaharija, oče Janeza Krstnika, čast, da je šel v presveto na dan, ko mu je angel povedal, da bosta on in njegova žena dobila otroka. Ljudje so vztrajno čakali zunaj, da pride ven in jim potem, ko je daroval kadilo da blagoslov. Ko je Zaharija prišel ven nem, ker ni verjel angelovemu sporočilu, umanjkanje blagoslova povečuje sramoto in tragedijo izgube glasu. Prepričana sem, da so šli ljudje domov razočarani. Blagoslovi so dragoceni. Ko duhovnik, ki je po posvečenju podoba Kristusa, daje svoj blagoslov, nas blagoslavlja Bog sam. Če bi Jezus stal pripravljen, da nam da blagoslov preden gremo od maše in gremo nazaj v svet, ga mar ne bi počakali?
  1. Prejmeš več milosti. Po katekizmu »so sadovi zakramentov odvisni tudi od pripravljenosti prejemnika« (KKC 1128). V zakramentih in iz njih je moč, toda koliko te moči spolzi v naše duše in zaživi v naših življenjih je odvisno od naše pripravljenosti. Če po obhajilu hitimo iz cerkve, je možno, da naša pripravljenost ni takšna, da bi se spoštljivo zavedali osupljivega dejstva, da zauživamo telo, kri, dušo in božanstvo Boga samega. To je nekaj izjemnega. In si zasluži pripravljenost velikega spoštovanja, četudi samo zato, ker vsi potrebujemo vso milost, ki jo lahko dobimo.

Več na: http://aleteia.org/2016/04/26/5-reasons-to-stay-until-the-end-of-mass/

2017-03-19T18:19:36+00:0029. 05. 2016|