400 jaslic v hlevu

K.H., 400 jaslic v samostanskem hlevu (Vir: Družina)

Mineva eno leto od odprtja prenovljenega muzeja jaslic na Brezjah. Ob tej priložnosti sta rektor svetišča p. Robert Bahčič in direktorica romarskega urada Andreja Eržen Firšt v muzej povabila novinarje in predstavila brezjanski utrip v iztekajočem se letu.

Muzej jaslic je sicer že na prelomu tisočletja začel postavljati p. Leopold Grčar, predlanskem so prostore začeli prenavljati in 17. decembra 2016 slovesno odprli. V desetih prostorih imajo razstavljenih več kot 400 jaslic z vsega sveta, v enem letu – muzej je odprt vse leto in vse dni v tednu (razen ponedeljka) – si je muzej ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev. Da je muzej postavljen v prostorih nekdanjega samostanskega hleva, je povedal p. Bahčič: »Jasli za živino smo ohranili, tako je prostor pristen, saj se je tudi Jezus po izročilu rodil v hlevu.« Brezjansko jaslično zgodbo so tako povezali z dogodki pred dva tisoč leti v Betlehemu, pa tudi s prvimi jaslicami, ki jih je postavil sv. Frančišek v Grecciu: »Reprodukcija freske nas popelje 800 let nazaj. V Grecciu se je začela zgodba postavljanja jaslic, pri nas se z Grecciom konča,« je dejal p. Bahčič.

V deset muzejskih prostorih po besedah Eržen Firštove prikažejo zgodovino nastajanja jaslic in tudi ustvarjanje jaslic v različnih delih sveta: od Azije, Afrike, Južne in Severne Amerike, Avstralije do Vzhodne in Zahodne Evrope: »V tipičnih jaslicah za določeno geografsko področje odkrijemo simboliko praznovanja, reflektira se tudi bogastvo kulturne dediščine določenih narodov,« je dejala Eržen Firštova. Veliko jaslic so na Brezje prinesli slovenski misijonarji z vseh koncev sveta. Sprehod skozi muzej popelje obiskovalca tudi v različna obdobja, najstarejše jaslice so t. i. »bohkov kot«, hranijo primer več kot dvesto let star primer. V muzeju pa se reflektirajo tudi posamezne zgodbe ustvarjalcev – od akademskih do amaterjev. Vsi pa imajo, kot je dejala Eržen Firštova, podobno simboliko in predvsem ljubezen do ustvarjanja.

Da je bila odločitev za prenovo muzeja prava, so jim v potrditev številni obiskovalci in njihovi zapisi v knjigi vtisov. Eržen Firštova je povedala, da so obiskovalci hvaležni, da lahko vidijo tako kulturno bogastvo na enem mestu, ganil pa jo je pred kratkim zapis deklice, ki je v knjigo zapisala, da je bila na Brezjah in v muzeju jaslic prvič, prišla je s starši na njen 10. rojstni dan in da je to njeno najlepše darilo v življenju.

Muzej jaslic na Brezjah je odprt vsak dan (razen ponedeljka) vse dni v letu. Saj kot je dejala Eržen Firštova jaslice niso zanimive samo v božičnem času, saj simbolizirajo družino, toplino, domačnost, tega pa si vsi želimo vsak dan. Pred časom so Etnografskemu muzeju poslali predlog za vpis v register nesnovne kulturne dediščine, odgovor bodo dobili februarja. Vsekakor pa je brezjanski muzej z dodelano arhitekturo, postavitvijo in bogastvom edinstven v širšem evropskem prostoru.

Več na: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/400-jaslic-v-samostanskem-hlevu

2017-12-21T09:55:58+01:0025. 12. 2017|