Ustanovljen nov urad CHARIS

Na binkošti, 9. junija 2019, je s svojim delom pričel CHARIS, nov urad za Katoliško karizmatično prenovo, ki ga je Dikasterij za laike, družino in življenje na željo papeža Frančiška ustanovil 8. decembra lani. Njegov prvi moderator bo Jean-Luc Moens, ki je skupaj s p. Alexandrom Awijem Mellom, tajnikom Dikasterija, v pogovoru za Radio Vatikan povedal več o tej novosti in nekaterih spremembah.

CHARIS: služiti vsem izrazom »toka milosti« Prenove
P. Mello je najprej predstavil cilje in strukturo urada. Dejal je, da je CHARIS poklican služiti vsem izrazom »toka milosti« Prenove. Njegovi statuti so stopili v veljavo 9. junija letos, na slovesni praznik binkošti. Isti dan sta dokončno prenehala delovati Katoliška bratovščina karizmatičnih skupnosti zaveze (znana kot Katoliška bratovščina) in Mednarodni urad katoliške karizmatične prenove. Pomembno je poudariti, da CHARIS ni rezultat združitve teh dveh stvarnosti, ampak gre za nov urad, s katerim se pričenja novo obdobje za mednarodno katoliško Prenovo. P. Mello meni, da se bo po binkoštih vedno bolj jasno pokazalo, v čem je njegova novost. Poleg tega pa je potrebno tudi jasno poudariti, da na izrecno željo svetega očeta CHARIS ni vodstveni organ, ampak urad, ki je v službi občestva.«

Vodstvo CHARIS-a
Za CHARIS je odgovoren moderator, ki mu pomaga Mednarodni svet občestva, v katerem je 18 oseb z različnih koncev sveta. Nekateri izmed njih predstavljajo celine, drugi pa različne stvarnosti karizmatične prenove. Za prvi mandat je vse člane imenoval Dikasterij za laike, družino in življenje. Prvi moderator je Jean-Luc Moens, poročen laik, družinski oče, ki je v karizmatično prenovo vključen že več kot 45 let. Prvi cerkveni asistent je na željo svetega očeta p. Raniero Cantalamessa, pridigar Papeške hiše.

Ustanovljen s strani Svetega sedeža
Papež je želel, da bi bil sam Sveti sedež tisti, ki bi ustanovil CHARIS in sicer zato, da bi vsa Karizmatična prenova in Cerkev vedeli, da ta tok milosti v polnosti pripada vesoljni Cerkvi. Ena izmed bistvenih točk, na katero je opozoril sveti oče, je pomen občestva, enosti v različnosti. CHARIS je v službi vsem karizmatičnim stvarnostim na svetu in nobena izmed njih nima nadvlade nad drugimi. V nobeni državi na svetu nobena skupnost, skupina ali organizacija ne sme zahtevati, da bi vodila Katoliško karizmatično prenovo.

Novost: Nacionalni uradi občestva
P. Mello je zatem odgovoril na vprašanje, kakšne bodo v posameznih državah spremembe na lokalni ravni. »Statut CHARIS-a določa, da je potrebno v vsaki državi ustanoviti Nacionalni urad občestva, ki združuje vse karizmatične stvarnosti, ki obstajajo, ne da bi katerakoli izmed njih prevladala nad drugimi. V nekaterih državah bo to pomembna novost, saj so ponekod do sedaj nekatere karizmatične skupine sobivale, ne da bi gojile dejansko občestvo med seboj, včasih so se celo medsebojno ignorirale ali izključevale. V drugih državah pa obstoječa struktura kaže resnično občestvo in v tem primeru spremembe ne bodo potrebne. Nalogo oblikovanja teh različnih narodnih uradov bo imel prav CHARIS.

Jean-Luc Moens, prvi moderator
V drugem delu intervjuja pa je spregovoril Jean-Luc Moens, prvi moderator novega urada za Katoliško karizmatično prenovo. Najprej je odgovoril na vprašanje, kako je sprejel novico o nastanku CHARISA ter svoje imenovanje. Dejal je, da je bil hvaležen in vesel za to novo cerkveno priznanje, ki ga je Karizmatična prenova deležna 52 let po tem, ko je Sveti Duh zbudil tovrstni tok milosti v Cerkvi. Glede svojega imenovanja pa je občutil strahospoštovanje, saj tega nikakor ni pričakoval.

Izvor izraza »tok milosti«
Zatem je povedal, od kod izvira izraz »tok milosti«, s katerim se predstavlja Karizmatična prenova: papež Frančišek ga je uporabil med srečanjem s Karizmatično prenovo leta 2014 na olimpijskem stadionu v Rimu. Gre za izraz kardinala Léona Josepha Suenensa, prvega kardinala, ki ga je papež Pavel VI. imenoval za svojega predstavnika znotraj Katoliške karizmatične prenove. Kardinal je bil prepričan, da se Karizmatična prenova ne bi smela imeti za gibanje, ampak za tok milosti, ki naj bi poživil celotno Cerkev. Ta izraz bolje odseva veliko raznolikost komponent, ki sestavljajo Karizmatično prenovo: molitvene skupine, skupnosti, šolo za evangelizacijo, poslanstva, uredniki, televizijski kanali itd. Vsi smo deležni iste milosti krsta v Svetem Duhu.

Krst v Svetem Duhu, enost, služenje ubogim
Statut CHARIS-a po Moensovih besedah poudarja tri razsežnosti: širjenje krsta v Svetem Duhu, enost kristjanov, služenje ubogim. Te razsežnosti so v služenju evangelizacije, h kateri Sveti oče vabi Prenovo in za katero si prizadeva. Novost je predvsem v tem, da papež prosi, naj vsa Cerkev spozna krst v Svetem Duhu. To je na zelo jasen način storil ob različnih priložnostih. To je nov korak za Karizmatično prenovo, nov izziv v služenju vesoljni Cerkvi.

Vrnitev k ekumenskim koreninam
Sveti oče tudi želi, da bi se Karizmatična prenova vrnila k svojim ekumenskim koreninam, kar pomeni, da si je potrebno aktivno prizadevati za enost med kristjani. Ta razsežnost je bila zelo prisotna na začetku, vendar pa je na mnogih krajih počasi izginila. Papež želi, da bi bila ponovno med prioritetami.

Papeževa spodbuda »karizmatikom«
Prvi moderator CHARIS-a je pri tem dodal, da tudi skrb za uboge ni novost, vendar pa je novost v izrecni papeževi spodbudi »karizmatikom«, naj služijo tistim, ki potrebujejo pomoč. Kar pa ni presenetljivo, je še poudaril Moens, saj je Sveti Duh ljubezen. Zato je torej normalno, da so tisti, ki želijo biti popolnoma odvisni od Njega, priče Njegove ljubezni. Krst v Duhu je izkušnja binkošti, ki je apostole spodbudila k poslanstvu, sočutje in dejavna ljubezen pa podarjata novo moč.

Vloga mladih
Še druga novost pa je ta, da je prvič del CHARIS-ovega Mednarodnega urada občestva tudi dekle, ki je mlajše od 30 let in predstavlja vse mlade sveta. Mladi so resnično protagonisti Mednarodne karizmatične prenove in so njena prioriteta.

Prve dejavnosti CHARIS-a
Ob koncu pogovora pa je Moens povedal, katere so prve dejavnosti, s katerimi bo pričel CHARIS: 6. in 7. junija je v dvorani Pavla VI. v Vatikanu potekala svetovna konferenca za vodje-služabnike Karizmatične prenove z okoli 500 udeležencev. 8. junija se jim je na istem mestu pridružil tudi papež Frančišek. Prisluhnili so mu in skupaj molili za nove binkošti, udeležili pa so se tudi binkoštnega bdenja na Trgu sv. Petra, ki ga organizira rimska škofija, ter maše svetega očeta na sam praznik binkošti.

 

Vir: Vatican News

2019-06-18T14:03:37+01:0007. 06. 2019|