Poročna slovesnost

Poročna slovesnost2017-03-19T17:49:29+01:00

Porocna slovesnost

CERKVENA POROKA- si upam?

Fant in dekle nista namenjena le sebi. Ljudje smo vedno del človeške skupnosti. Zaradi te povezanosti človeka z družbo je prav, da se za medsebojni odnos ne izrečemo le na tihem in zasebno, temveč tudi javno in uradno, s čimer prejmemo tudi priznanje skupnosti.

Z vidika Cerkve ima zakonska zveza še večji pomen, kajti teološko gledano je jasno: zakon med krščenima je zakrament.  Zakramenti pa so božja znamenja. S poroko prejmeta zakonca božji blagoslov. To, kar gradita v njunem odnosu, pomeni obenem tudi življenje in rast Cerkve.Pred sklenitvijo zakonske zveze vpraša duhovnik ženina in nevesto:

Ali sta prišla sem neprisiljena in sta se svobodno z vsem srcem odločila, da skleneta zakon?

Ali sta pripravljena v zakonu vse življenje drug drugega ljubiti in spoštovati?

Ali sta pripravljena z vso ljubeznijo od Boga sprejeto otroke in jih vzgajati po nauku Kristusa in njegove Cerkve?”

Ali lahko temu oba pritrdita?

 

Ali je za katoličane dovoljena samo sklenitev cerkvene poroke brez civilne? (Vir: katoliska-cerkev.si)

 

Mladoporočenca v Benetkah

V cerkveni javnosti se že nekaj časa širi napačna informacija, da je za katoličane dovolj zgolj cerkvena poroka brez civilne, s katero mož in žena skleneta pravi in veljaven krščanski zakon. Z možnostjo samo cerkvene poroke bi po prepričanju nekaterih veliko pridobili, nihče pa ne bi nič izgubil. Za civilno sfero edino obliko sklenitve zakonske zveze predstavlja civilna poroka pred pristojnim državnim organom in cerkvena nima veljave. S privolitvijo v zakon samo pred pristojnim poročevalcem v Cerkvi pa bi bili veljavno poročeni, za državo pa je tako ali drugače vseeno, ali je človek poročen ali ne.

Zagovorniki tega mnenja svoje stališče utemeljujejo najprej s tem, da civilna zakonodaja v Republiki Sloveniji več ne predpisuje, da mora biti cerkveni obred opravljen šele po tem, ko je bila zakonska zveza sklenjena pred pristojnim državnim organom. V nadaljevanju pa se opirajo tudi na drugo dejstvo, da država parom, ki neporočeni živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, zagotavlja in priznava enake družinske pravne posledice, kot tistim, ki so pred matičarjem sklenili zakonsko zvezo. Oboje sicer za civilno področje drži, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da za krščene veljajo cerkvenopravni predpisi, na podlagi katerih je omenjeno stališče pravno nevzdržno in napačno, ker bi s tem uvajali dvojni status, npr. pred Cerkvijo bi bili takšni pari poročeni, pred državo pa neporočeni.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da možnost samo cerkvene poroke v posebnih primerih že obstaja in da Katoliška Cerkev na Slovenskem nima pristojnosti za splošno uvedbo zgolj cerkvene poroke. Zavajajoča in neresnična je trditev, da bi z uvedbo samo cerkvene poroke zgolj pridobili in nič izgubili.

Pravila glede cerkvene poroke so enotna za vso vesoljno Cerkev, razlika je le v tem, da ponekod katoličani lahko sklenejo samo cerkveno poroko s civilnimi učinki (npr. v Italiji) in takšno rešitev bi si želeli tudi v Cerkvi na Slovenskem. Vsi, ki so krščeni v Katoliški Cerkvi, ali tisti, ki so veljavno krščeni v kakšni drugi krščanski skupnosti in so vstopili v Katoliško Cerkev, so dolžni skleniti zakonsko zvezo v predpisani kanonični obliki, kot jo določa Zakonik cerkvenega prava (ZCP, prim. kann. 1059 in 1108), se pravi cerkveno obliko poroke (1). Ker cerkvena poroka pred državo nima veljave, se morajo katoličani v Sloveniji za civilno veljavnost poročiti tudi pred matičarjem.

Po nauku Cerkve zakonski stan ni samo osebna zadeva zaročencev, ki se poročata, pač pa ima širšo družbeno razsežnost. Če je nekdo cerkveno poročen, ima oziroma mora imeti status poročene osebe tudi pred javnostjo. Cerkveni zakonodajalec zato poudarja, naj cerkveno poročena zakonca sprejmeta tudi svoje pravice in dolžnosti na civilnem področju. Kan. 1071 ZCP izrecno prepoveduje sklenitev cerkvenega zakona, ki ga ni moč poveljaviti ali skleniti tudi po civilnih predpisih. Cerkev je zato vedno zagovarjala stališče, da za katoličane ne moreta obstajati dve obliki poroke, ena zgolj s cerkvenimi učinki in druga, ki je priznana tudi civilno. V takem primeru bi se uvajala družbena neenakost, saj bi bila samo cerkveno poročena zakonca lahko prijavljena na različnih naslovih, dejansko pa bi živela v skupnem gospodinjstvu, in bi hkrati uveljavljala status samohranilca ter se na ta način na račun države neupravičeno in nepošteno okoriščala.

V izrednih primerih krajevni ordinarij v skladu s kan. 1071 ZCP in na prošnjo domačega župnika praviloma starejšim osebam lahko dovoli samo cerkveno poroko, in sicer na osnovi utemeljenih razlogov. Poudariti je potrebno, da so takšni primeri velika izjema in redkost. Nižji dohodek praviloma ni upravičen razlog za podelitev takšnega dovoljenja, čeprav so materialni pogoji v nekaterih okoliščinah lahko tehten argument, npr. v primeru, ko bi civilna poroka pomenila izgubo nenadomestljivih prihodkov, potrebnih za preživljanje. Samo cerkvena poroka mladih zaročencev praktično ne pride v poštev, ker je v nasprotju s krščanskim pogledom na zakon.

 

dr. Andrej Saje
generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK
docent na Teološki fakulteti pri Katedri cerkveno pravo

Vir: http://katoliska-cerkev.si/ali-je-za-katolicane-dovoljena-samo-sklenitev-cerkvene-poroke-brez-civilne