V soboto, 1. 4. 2017 je bilo objavljeno pismo v obliki motu proprij papeža Frančiška z naslovom Sanctuarium in Ecclesia, s katerim so bile pristojnosti nad romarskimi svetišči prenesene na Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije. Sveti oče, potem ko razloži pomen romarskih svetišč za evangelizacijo, podrobno razloži, kakšne pristojnosti ima omenjeni dikasterij glede romarskih svetišč:
a) vzpostavitev mednarodnih svetišč in odobritev njihovih statutov po kanonih 1232-1233 ZCP;
b) študij in udejanjanje postopkov, ki spodbujajo evangelizacijsko vlogo svetišč in gojenje ljudskih pobožnosti v njih;
c) pospeševanje organske pastorale svetišč kot gonilnih središč nove evangelizacije;
d) pospeševanje narodnih in mednarodnih srečanj za spodbujanje skupnega dela pri prenovi pastorale ljudskih pobožnosti in romanj h krajem pobožnosti;
e) pospeševanje posebne formacije pastoralnih delavcev po svetiščih ter krajih ljudske pobožnosti in čaščenja;
f) bedenje nam tem, da bo romarjem v teh krajih ponujena primerna ter na nivoju duhovna in cerkvenostna oskrba, ki bo omogočala čim večje osebnostne sadove te izkušnje;
g) kulturno in umetnostno ovrednotenje svetišč glede na via pulchritudinis (pot lepote), kot poseben način evangelizacije, ki jo ima Cerkev.

Predsednik dikasterija, msgr. Rino Fisichella, v svojem odzivu 3. aprila pravi, da so svetemu očetu za to odločitev predvsem hvaležni.

Svetišča predstavljajo »ogromen prostor ljudske pobožnosti in vere v Cerkvi«. Kot je dejal papež sam, se v njih išče »družbo svetnikov, Kristusovo bližino in zaščito Device Marije«. Predvsem v današnjih dneh so svetišča resnično privilegiran kraj za oznanjevanje evangelija. Za papeški svet bo tako velik izziv: odzvati se z novim jezikom, z novimi možnostmi evangelizacije, ki izhajajo iz teh krajev, kjer ljudska pobožnost v polnosti prepoznava osnovne izraze svoje vere.

»Svetišča, kakor pravi tudi papež Frančišek, predstavljajo izraz lepote, lepote, ki je sad vere preteklih stoletij.« Vsako leto več milijonov oseb obišče svetišča. Vendar pa te ljudi tja pripeljejo zelo različne želje. Med njimi so verniki, ki obiskujejo vsa najbolj poznana zgodovinska svetišča, a so tudi mnogi drugi, ki pridejo, ker jih je pritegnila lepota teh svetišč, lepota panorame ali pa, ker v globini srca čutijo neko željo. Msgr. Fisichella je zato prepričan, da so zavzetost, delo, sprejemanje, pričevanje in način molitve, ki so jih svetišča poklicana udejanjiti, »pristne oblike nove evangelizacije«.

Vir: RV