Dragi učenci, spoštovani učitelji in starši.

Šolske torbe so pripravljene. Ene modernejše, druge bolj preproste. V njih bolj ali manj vse tisto, kar ste mogli priskrbeti v času počitnic in priprav na novo šolsko leto. Nekatere stvari bo potrebno še dodati po prvih dnevih pouka. Čeprav je priprava vsega potrebnega za šolo pomembna in pogosto terja veliko skrbi, so dejansko pomembnejše druge stvari.

Kakšne misli vas prevevajo ob začetku novega šolskega leta? Se ga veselite? Vas navdaja negotovost? Vstopate vanj z radovednostjo? Kakšne in kako visoke cilje ste si zadali za šolsko leto, ki prihaja?

Verjamem, da veliko učencev komaj čaka, da s prvim šolskim dnem ponovno srečajo sošolce. Počitnice so čudovite, a družba vrstnikov, s katerimi delite vse, kar prinaša šola, je nekaj lepšega. Med seboj boste delili doživetja počitniških mesecev. Potrudite se, da boste s temi pogovori drug drugega bogatili. Ne gre za tekmovanje. Utrjujte vaša prijateljstva.

Predvsem pa bodite radovedni. Kako lepo je vsak dan odkriti nekaj novega. Kako lepo je doživljati, da je tvoj pogled vedno širši. Vsak dan več veš, več znaš in imaš lahko vedno več zdravega zaupanja vase. Res pa je, da ne gre brez napora. Potrebno je sedeti za knjigo, ob domačih nalogah in učenju. A ves napor poplača zadovoljstvo, ki ga doživite ob uspešnem preverjanju znanja, ob dobri oceni, ob pohvali učiteljev in staršev. Trud je povrnjen.

Dragi učitelji. Ko boste prvo učno uro pred seboj ugledali obraze učencev, ki ste jih učili že lani, ali pa bodo čisto novi, boste začutili, da to vendarle niso povsem isti otroci in isti obrazi, od katerih ste se poslovili ob koncu prejšnjega šolskega leta. Za njimi so doživetja počitniškega časa, morda tudi preizkušenj, povezanih s tem časom. Sprejemajte jih s spoštovanjem in sočutjem. Tako boste dobili dostop ne samo do njihovega znanja, ampak se vam bo odpirala pot do njihovih duš, do utripanja njihovega srca. Spoznavali boste njihove upe in bojazni. Spoštovanje in sočutje vam bosta razkrivala razmere, v katerih živijo in odnose, ki jih obdajajo. Pogledali boste v njihove družine in lažje jih boste razumeli in spremljali v tem novem šolskem letu njihove intelektualne in srčne rasti.

In vi, dragi starši. Bodite veseli svojih otrok in bodite ponosni nanje. Še danes me zaboli izjava očeta, ki je rekel, da od svojih otrok ne pričakuje drugega, kot da so najboljši. Vas prosim, da od svojih otrok pričakujete, da postajajo dobri, delovni in srčni ljudje. Stojte jim ob strani ob tem prizadevanju, saj bodo kot dobri, delovni in srčni ljudje lahko tudi srečni. Osrečevali bodo tudi druge in jim prinašali veselje v življenje.

msgr. Stanislav Zore OFM

ljubljanski nadškof metropolit