<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Urad za družino - Nadškofija Ljubljana</title>
	<atom:link href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina</link>
	<description></description>
	<lastBuildDate>Mon, 17 Jun 2013 12:55:43 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.1</generator>
<xhtml:meta xmlns:xhtml="http://www.w3.org/1999/xhtml" name="robots" content="noindex" />
		<item>
		<title>Osnovni dejavnik evangelizacije je Sveti Duh</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/osnovni-dejavnik-evangelizacije-je-sveti-duh/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/osnovni-dejavnik-evangelizacije-je-sveti-duh/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 17 Jun 2013 12:50:53 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Misel tedna]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1765</guid>
		<description><![CDATA[<p><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Romanje-družin-v-Rim-spot.jpg" rel="lightbox[1765]" title="Romanje družin v Rim- spot"><img class="alignleft wp-image-1766" title="Romanje družin v Rim- spot" src="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Romanje-družin-v-Rim-spot-100x100.jpg" alt="" width="100" height="100" /></a><em>»Želel bi opogumiti vso cerkveno skupnost, naj je evangelizacijska, naj se ne boji izstopiti iz sebe in oznanjevati, pri tem pa &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/osnovni-dejavnik-evangelizacije-je-sveti-duh/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Romanje-družin-v-Rim-spot.jpg" rel="lightbox[1765]" title="Romanje družin v Rim- spot"><img class="alignleft  wp-image-1766" title="Romanje družin v Rim- spot" src="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Romanje-družin-v-Rim-spot-100x100.jpg" alt="" width="100" height="100" /></a><span id="content2" style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;"><em>»Želel bi opogumiti vso cerkveno skupnost, naj je evangelizacijska, naj se ne boji izstopiti iz sebe in oznanjevati, pri tem pa zaupati predvsem v navzočnost Božjega usmiljenja, ki nas vodi. Tehnike so zagotovo pomembne, a tudi najpopolnejše ne morejo nadomestiti diskretno, a učinkovito delovanje Njega, ki je osnovni dejavnik evangelizacije: Sveti Duh.</em><em>«  </em></span></p>
<p><span id="content2" style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;"><em>                                                                                  papež Frančišek<br />
</em></span></p>
<div style="overflow: hidden; color: #000000; background-color: transparent; text-align: left; text-decoration: none;"></div>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/osnovni-dejavnik-evangelizacije-je-sveti-duh/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Romanje družin v Rim v letu vere</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/romanje-druzin-v-rim-v-letu-vere/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/romanje-druzin-v-rim-v-letu-vere/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 17 Jun 2013 12:34:21 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Naslovnica - Mini 1]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1761</guid>
		<description><![CDATA[<p>Predsednik papeškega sveta za družino je januarja 2013 ob letu vere napovedal romanje družin v Rim in srečanje s svetim očetom.Po izvolitvi novega papeža je bilo to romanje potrjeno, tako da se bomo srečali s papežem Frančiškom.</p> <p>Program romanja bo &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/romanje-druzin-v-rim-v-letu-vere/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Predsednik papeškega sveta za družino je januarja 2013 ob letu vere napovedal romanje družin v Rim in srečanje s svetim očetom.Po izvolitvi novega papeža je bilo to romanje potrjeno, tako da se bomo srečali s papežem Frančiškom.</p>
<p>Program romanja bo trajal <strong>od sobote, 26., do nedelje, 27. oktobra,</strong> ko bo maša za družine. Na seji Slovenske škofovske konference  11. marca 2013 so škofje to romanje odobrili in priporočili. Prijave bodo sprejemale Pastoralne službe ali Škofijski uradi za družino.</p>
<p><em>DOŽIVETJE   VESELJE  VERE!</em></p>
<p><em>Program:</em></p>
<p><em>Sobota 26, oktobra</em></p>
<p>12.00  Zbiranje na  <em>Piazza del Popolo</em></p>
<p>14.00 Odprtje romanja na <em>Piazza del Popolo</em></p>
<p>14.30  Odhod na Trg sv. Petra</p>
<p>17.00 Molitveno srečanje družin na Trgu sv. Petra</p>
<p>18.00  Izpoved vere s svetiim očetom</p>
<p><em>Nedelja, 27. oktober</em></p>
<p>9.30  Molitev rožnega venca</p>
<p>10.00  Somaševanje ki ga vodi sveti oče</p>
<p>12.00   Angelovo češčenje</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/romanje-druzin-v-rim-v-letu-vere/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Komunikacija v paru &#8211; knjižna novost</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/komunikacija-v-paru-knjizna-novost/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/komunikacija-v-paru-knjizna-novost/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 06 Jun 2013 05:22:59 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Ostala gradiva]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1755</guid>
		<description><![CDATA[Komunikacija v paru &#8211; Poznavanje drug drugega kot temelj za skupno rast <p><a id="news-image" title="Naslovnica knjige" href="http://katoliska-cerkev.si/img/news/2013/06-jun/662026696d254635fd158cc7719ce8dcd3bf4563.jpg" rel="lightbox[1755]"><img src="http://katoliska-cerkev.si//img/news/2013/06-jun/280_662026696d254635fd158cc7719ce8dcd3bf4563.jpg" alt="" /></a></p> Naslovnica knjige <p>&#160;</p> <p>Avtorja Rino Ventriglia in Rita Della Valle zgodbo para primerjata s potovanjem: »Začne se, ko na &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/komunikacija-v-paru-knjizna-novost/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<h1>Komunikacija v paru &#8211; Poznavanje drug drugega kot temelj za skupno rast</h1>
<p><a id="news-image" title="Naslovnica knjige" href="http://katoliska-cerkev.si/img/news/2013/06-jun/662026696d254635fd158cc7719ce8dcd3bf4563.jpg" rel="lightbox[1755]"><img src="http://katoliska-cerkev.si//img/news/2013/06-jun/280_662026696d254635fd158cc7719ce8dcd3bf4563.jpg" alt="" /></a></p>
<div class="info">Naslovnica knjige</div>
<p>&nbsp;</p>
<p>Avtorja Rino Ventriglia in Rita Della Valle zgodbo para primerjata s potovanjem: »Začne se, ko na prvi tir pripelje vlak ljubezni. Odpotujemo z roko v roki in z željo, da bi na končno postajo prispeli “skupaj”. Ob odhodu je nebo jasno in sije sonce.« V nadaljevanju nas popeljeta skozi različna obdobja potovanja, skozi led, dež, meglo in nenadne nevihte, z  jasnimi in konkretnimi napotki za medsebojno razumevanje. V knjigi najdemo tudi odgovor na vprašanje, kako ohranjati čarobnost v odnosu.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Rino Ventriglia </em>je nevrolog, psihoterapevt, učitelj in supervizor transakcijske analize. Leta 2003 je ustanovil Centro Logos. Je ravnatelj Šole za psihoterapijo v Caserti, ki se usmerja v psihodinamiko in transakcijsko analizo. Predava <em>psihologijo odnosov</em> na Teološki fakulteti v Capui. <em>Rita Della Valle </em>je ginekologinja, seksologinja, učiteljica Billingsove metode urejanja rojstev. Dolgo let je aktivna na socialnem področju. V zadnjih letih je vodila vrsto simpozijev o spolnosti. Avtorja na simpozijih za zaročence, pare in družine sodelujeta kot strokovnjaka za komunikacijo in področje čustev.</p>
<p>Več na priloženi <a href="http://www.novisvet.si/index.php?page=shop.product_details&amp;flypage=flypage.tpl&amp;product_id=157&amp;category_id=12&amp;option=com_virtuemart&amp;Itemid=54">povezavi</a>.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/komunikacija-v-paru-knjizna-novost/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Blagor krotkim v srcu</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/blagor-krotkim-v-srcu/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/blagor-krotkim-v-srcu/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 04 Jun 2013 08:13:29 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Misel tedna]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1749</guid>
		<description><![CDATA[<p><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Janez-XXIII..jpg" rel="lightbox[1749]" title="Janez XXIII."><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1750" title="Janez XXIII." src="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Janez-XXIII.-100x100.jpg" alt="" width="100" height="100" /></a>»<em>Mi štejemo le do določene točke. Vedno pa šteje Bog, ki se poslužuje nas, majhnih ljudi, da bi naredil velike ali majhne stvari v znamenju odrešenja &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/blagor-krotkim-v-srcu/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Janez-XXIII..jpg" rel="lightbox[1749]" title="Janez XXIII."><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1750" title="Janez XXIII." src="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Janez-XXIII.-100x100.jpg" alt="" width="100" height="100" /></a><span id="content2" style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;">»<em>Mi štejemo le do določene točke. Vedno pa šteje Bog, ki se poslužuje nas, majhnih ljudi, da bi naredil velike ali majhne stvari v znamenju odrešenja za celotno človeštvo.</em>«</span></p>
<div style="overflow: hidden; color: #000000; background-color: transparent; text-align: left; text-decoration: none;">                    papež Janez XXIII.</div>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/blagor-krotkim-v-srcu/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Kako pravzaprav slavimo Boga?</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/kako-pravzaprav-slavimo-boga/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/kako-pravzaprav-slavimo-boga/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 04 Jun 2013 07:50:09 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Naslovnica - Top]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1738</guid>
		<description><![CDATA[<p>Slavljenje izvira iz veselja. Papež Frančišek si je zastavil vprašanje, kako se pravzaprav slavi Boga. Ali nekdo, ki je pri maši, Boga le prosi in se mu zahvaljuje, ali pa ga tudi slavi? Slavi se tako, da se gre ven &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/kako-pravzaprav-slavimo-boga/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><span id="content2" style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;">Slavljenje izvira iz veselja. Papež Frančišek si je zastavil vprašanje, kako se pravzaprav slavi Boga. Ali nekdo, ki je pri maši, Boga le prosi in se mu zahvaljuje, ali pa ga tudi slavi? Slavi se tako, da se gre ven iz sebe, da se s slavljenjem »<em>izgublja</em><em> čas</em>«. »<em>Če ne slaviš Boga, ne poznaš tiste zastonjskosti izgubljanja časa s slavljen</em><em>jem Boga, in maša se zdi dolga</em>.« Tudi večnost bo slavljenje Boga in zagotovo ne bo dolgočasna, ampak bo lepa, je zatrdil papež Frančišek.</span></p>
<p>Nato je še dodal, da nam je pri slavljenju in veselju zgled Jezusova Mati. Spomnil je tudi, da jo Cerkev imenuje »<em>Vzrok našega veselja</em>« (Causa Nostrae Letitiae). In sicer zato, ker nam prinaša največje veselje, ki je Jezus. »<em>Moliti moramo k Mariji, da bi nam s prinašanjem Jezusa podarila milost veselja in svobode veselja. Da bi nam podarila milost slavljenja, slavljenja z zastonjsko slavilno molitvijo, slavilno, ker je On vedno vreden slave</em>.«</p>
<div style="overflow: hidden; color: #000000; background-color: transparent; text-align: left; text-decoration: none;">
<p>Vir:  <a href="http://sl.radiovaticana.va/news/2013/05/31/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek:_kristjani_imajo_pogosto_obraze,_ki_se_dr%C5%BEijo_bol/slv-697248">http://sl.radiovaticana.va/news/2013/05/31/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek:_kristjani_imajo_pogosto_obraze,_ki_se_dr%C5%BEijo_bol/slv-697248</a>
</div>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/kako-pravzaprav-slavimo-boga/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>30 let Družinskega centra BETANIJA</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/30-let-druzinskega-centra-betanija/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/30-let-druzinskega-centra-betanija/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 04 Jun 2013 07:17:12 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Naslovnica - Mini 1]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1733</guid>
		<description><![CDATA[<p>P. Jože Pucelj DJ o <em>Družinskem svetovalnem centru Betanija</em> ob njegovi 30. letnici </p> <p>LJUBLJANA (četrtek, 30. maj 2013, RV) – Pred tridesetimi leti je v Ljubljani začela delovati <em>Družinska svetovalnica Betanija</em>. Poklicali smo enega od prvih sodelavcev družinske svetovalnice &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/30-let-druzinskega-centra-betanija/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<h1></h1>
<p><span id="content" style="color: #366c89; font: bold Georgia; font-size: 24px;">P. Jože Pucelj DJ o <em>Družinskem svetovalnem centru Betanija</em> ob njegovi 30. letnici </span></p>
<p><span style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;">LJUBLJANA (četrtek, 30. maj 2013, RV) – Pred tridesetimi leti je v Ljubljani začela delovati <em>Družinska svetovalnica Betanija</em>. Poklicali smo enega od prvih sodelavcev družinske svetovalnice p. Jožeta Puclja DJ in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi <em>Betanijo</em>.</span></p>
<p><strong>P. Jože Pucelj, kaj pravzaprav je Družinska svetovalnica </strong><strong><em>Betanija</em></strong><strong> in kakšen je njen namen?</strong><br />
Svetopisemska vasica pri Jeruzalemu, kjer je živel Lazar s svojima sestrama, se imenuje Betanija. Kot vemo je Jezus tja rad zahajal. Bil je vedno lepo in prijazno sprejet. Počutil se je kot doma. Ime narekuje tudi program našega dela. Želimo, da bi se ljudje, ki pridejo k nam, domače počutili. Skušamo jim pomagati, da bi odkrili nov pogled na svoje življenje v luči evangelija. Seveda pa uporabljamo tudi psihoterapevtske metode, za kar smo vsi sodelavci Betanije usposobljeni. Morda bi se kdo vprašal, mar ni dovolj evangelij. Kristjani naj bi računali le na Božjo milost. Prav bi bilo, da bi se zavedali, da psihologija odkriva zakonitosti, ki jih je Stvarnik položil v človeško drubžbo. Zato med psihologijo in evangelijem ne more biti nasprotja, dokler psihologija ostaja v svojih mejah in ne postaja ideologija.</p>
<p>Naj povem nekaj načel, ki jih zanemarjajo tako v zakonu kot sicer in ki jih skušamo v Betaniji ljudem približati. Ljudje pridejo k nam, da bi se <strong>rešili svojih problemov</strong>. Vendar se je potrebno zavedati, vseh problemov se ne da rešiti. S problemi je treba znati živeti. <strong>Pogovor</strong> večkrat razumemo kot <strong>prepričevanje</strong> drugega, ampak vedeti je treba, da pogovor pomeni, nagovoriti nekoga in se pustiti nagovoriti. Obramba, napad in obsojanje uničujejo pogovor. Sicer poznamo pregovor: &#8216;Najboljša obramba je napad&#8217;, vendar v tem primeru to ne drži. Enkrat sem govoril s dekletom, ki je bila pred poroko in je rekla: &#8216;Ja, s fantom sem kar zadovljna, kakšne stvari takole me še malo motijo. No, to ga bom pa že prav uredila in spremenila v zakonu&#8217;. Večkrat skušajo zakonci drug drugega v zakonu <strong>spreminjati</strong>, pa so potem razočarani. Zakonec naj bi ravnal tako, kot bi želel, da ravna drugi in to je edini način, da bo tudi drugi postal drugačen.</p>
<p><em>T</em>ri stvari bi morali upoštevati zakonci. Prvič že zjutraj naj bi se mož in žena vprašala: S čim bi pa danes lahko ženo (moža) <strong>razveselil(a)</strong>. Enkrat na teden naj bi si vzela čas <strong>za uro in pol pogovora</strong>, ampak tistega od srca k srcu. Enkrat na mesec naj bi šla nekam ven na sprehod, morda na sok, da res <strong>začutita</strong>, <strong>kako lepo je, da sta skupaj</strong>. Krščanski zakonci bi ne smeli pozabiti na <strong>molitev drug za drugega in seveda skupaj</strong>, kajti sv. Pavel lepo pravi: &#8216;Eden sadi, drugi zaliva, Bog pa je tisti, ki daje rast&#8217;. In tudi v Betaniji je ob Lazarjevi smrti Jezus pokazal, da Bog človeka v stiski ne zapušča, da je Božja ljubezen močnejša celo od smrti.<em><br />
</em><br />
<strong>P. Jože, če se zazrete v preteklost, so v delovanju Betanije, kakšni posebni dogodki ali mejniki, ki jih je dobro omeniti?</strong><br />
Da, Betanija se je razvijala in danes imamo več sekcij, zato se imenuje tudi Družinski center Betanija, ker center pomeni, da je, če tako rečem, več podružnic. Obstaja program &#8216;<strong>Naravno urejanje spočetij</strong><strong>&#8216;</strong>, poznana simpto termalna metoda, ki pač ni še neka oblika kontracepcije, ampak upošteva naravne zakonitosti in paru pomaga, da se lahko odloči za odgovorno starševstvo. V Betaniji je tudi <strong>&#8216;Novo upanje&#8217;,</strong> ki pomaga številnim samskim, da si najdejo par. Seveda ne na ta način, da bi &#8216;spravljali&#8217; skupaj, ampak omogočamo srečanje, da se na različne načine spoznavajo. Iz tega se je rodilo že nekaj zakonov. <strong>Starejši</strong> se čutijo osamljene, pa je tudi v Betaniji skupina, ki jim nudi mesto, da se družijo. To je neka samopomoč, kjer se pogovorijo in nekako malo razvedrijo. V Betaniji občasno prirejamo tudi <strong>delavnice </strong>za zakonce, starše, dedke, babice, tašče in taste. Sodelujemo tudi pri <strong>pripravi na zakon</strong>, pri <strong>ustanavljanju</strong> zakonskih skupin. Naši sodelavci imajo razna <strong>predavanja</strong>. Tako pravzaprav pokrivamo vso zakonsko pastoralo.</p>
<p><strong>P. Jože, na koncu se zazriva še v prihodnost. Kako boste praznovali to okroglo obletnico?</strong><br />
Praznovanje bo zelo skromno. V prostorih Betanije bo manjša proslava, kjer bomo pogledali prehojeno pot, se uzrli v prihodnost ter se seveda poveselili s prijatelji in sodelavci. Smo pa povabili tudi medije, da kdor bo želel, tudi o tem dogodku poroča.</p>
<p>Audio: <span style="text-decoration: underline;"><a href="http://media01.radiovaticana.va/audio/ra/00374395.RM"><img src="http://sl.radiovaticana.va/global_images/ra_icon.gif" alt="RealAudio" border="0" /></a><a href="http://media01.radiovaticana.va/audiomp3/00374395.MP3"><img src="http://sl.radiovaticana.va/global_images/mp3_icon.gif" alt="MP3" border="0" /></a> </span></p>
<p align="center"><img src="http://media01.radiovaticana.va/imm/1_1_697031.JPG" alt="" hspace="4" vspace="2" /></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Besedilo je s strani <a href="http://sl.radiovaticana.va/news/2013/05/30/p._jo%C5%BEe_pucelj_dj_o_dru%C5%BEinskem_svetovalnem_centru_betanija_ob_njegov/slv-697031">http://sl.radiovaticana.va/news/2013/05/30/p._jo%C5%BEe_pucelj_dj_o_dru%C5%BEinskem_svetovalnem_centru_betanija_ob_njegov/slv-697031</a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/30-let-druzinskega-centra-betanija/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
<enclosure url="http://media01.radiovaticana.va/audiomp3/00374395.MP3" length="5171827" type="audio/mpeg" />
		</item>
		<item>
		<title>Spremenila se je predstava o družbeni nujnosti družine</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/spremenila-se-je-predstava-o-druzbeni-nujnosti-druzine/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/spremenila-se-je-predstava-o-druzbeni-nujnosti-druzine/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 29 May 2013 06:35:32 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Naslovnica - Mini 2]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1725</guid>
		<description><![CDATA[<p><strong>VATIKAN</strong> (torek, 28. maj 2013, RV) – Predsednik Papeškega sveta za družino Vincenzo Paglia je zaključil pastoralni obisk v Latinski Ameriki. Od 21. do 26. maja se je mudil v Argentini in Čilu, spremljala pa ga je nekaj članska delegacija. &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/spremenila-se-je-predstava-o-druzbeni-nujnosti-druzine/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><span id="content2" style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;"><strong>VATIKAN</strong> (torek, 28. maj 2013, RV) – Predsednik Papeškega sveta za družino Vincenzo Paglia je zaključil pastoralni obisk v Latinski Ameriki. Od 21. do 26. maja se je mudil v Argentini in Čilu, spremljala pa ga je nekaj članska delegacija. Kot je sam zatrdil pred odhodom, se je odpravil <em>»na konec sveta, od koder je Sveti Duh poklical papeža, pastirja vesoljne Cerkve«</em>. Obenem je bil obisk tudi priložnost, da se zahvali latinskoameriški Cerkvi za <em>»rimskega škofa, papeža Jorgeja Maria Bergoglia, ki je prinesel svežino in toplino južnoameriških narodov kot dar prenove za vso Cerkev«</em>.</span></p>
<p>Msgr. Paglia je obisk začel v Argentini. Med drugim je imel govor na Argentinski katoliški univerzi v Buenos Airesu, s čimer je obeležil 30. obletnico Listine pravic družine, ki je nekaj dni prej bila izdana v petih različnih jezikih. Msgr. Paglia je v svojem govoru dejal, da <em>»se družina kot družbena dinamika danes bolj kot kdaj koli prej </em><em>kaže v nejasni in popačeni podobi.</em><em> Ne gre toliko za predstavo o družini v krizi, ampak za predstavo o njeni družbeni nujnosti. Razmere, ki so se jasno izkristalizirale v zadnjih desetletjih predvsem na Zahodu, nas obvezujejo, da upoštevamo nek nov fenomen. Družina kot taka ni zanikana, ampak se z njo povezujejo takšni življenjski </em><em>načini</em><em> in izkušnje odnosov, ki so z družino le na videz združljivi, v resnici pa jo rušijo.«</em> Sicer pa je msgr. Paglia v Argentini obiskal tudi družine, ki so jih aprila prizadele velike poplave. Papeški svet za družino jim namreč pomaga preko posebnega projekta, namenjenega ravno družinam v stiski. Predsednik sveta se je v Buenos Airesu srečal še s tamkajšnjim novim nadškofom Aureliem Poliem, ki je nasledil papež Frančiška, nato pa tudi z odgovornimi za pastoralo družine pri Argentinski škofovski konferenci.</p>
<p>Prva dva dneva v Čilu sta bila namenjena predvsem akademskemu svetu. Delegacija Papeškega sveta za družino se je najprej mudila na katoliški univerzi v Santiago de Chile, kjer je msgr. Paglia poudaril pomen kulturnega in pastoralnega delovanja, da bi tako družina lahko ponovno postala ideal za mlade generacije. <em>»Nujno je,«</em> je zatrdil, <em>»da </em><em>akademske ustanove odločno </em><em>dokazujejo, da je </em><em>resničen</em><em> družbeni vir samo takšna družina, ki je utemeljena na zakonski zvezi med enim moškim in eno žensko, osnovana na vzajemnosti in dopolnjevanju obeh spolov ter odprta za rojevanje in vzgojo otrok.«</em></p>
<p>Besedilo je s strani <a href="http://sl.radiovaticana.va/news/2013/05/28/predsednik_pape%C5%A1kega_sveta_za_dru%C5%BEino_kon%C4%8Dal_obisk_v_argentini_in_%C4%8Dilu/slv-696128">http://sl.radiovaticana.va/news/2013/05/28/predsednik_pape%C5%A1kega_sveta_za_dru%C5%BEino_kon%C4%8Dal_obisk_v_argentini_in_%C4%8Dilu/slv-696128</a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/spremenila-se-je-predstava-o-druzbeni-nujnosti-druzine/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Molitve po slovenskih škofijah pred Najsvetejšim skupaj s papežem Frančiškom v letu vere</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 29 May 2013 06:11:23 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Naslovnica - Mini 1]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1718</guid>
		<description><![CDATA[<p>Ob prazniku <a href="http://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi">sv. Rešnjega telesa in krvi</a> bo v nedeljo, 2. junija 2013, med 17.00 in 18.00, v baziliki sv. Petra v Rimu ura molitve za uspeh nove evangelizacije pred Najsvetejšim, ki jo bo v <a href="http://katoliska-cerkev.si/leto-vere">letu vere</a> vodil &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ob prazniku <a href="http://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi">sv. Rešnjega telesa in krvi</a> bo v nedeljo, 2. junija 2013, med 17.00 in 18.00, v baziliki sv. Petra v Rimu ura molitve za uspeh nove evangelizacije pred Najsvetejšim, ki jo bo v <a href="http://katoliska-cerkev.si/leto-vere">letu vere</a> vodil papež Frančišek. <em>Papeški svet za novo evangelizacijo</em> je škofe, duhovnike in druge vernike povabil, da se v omenjenem času dejansko ali v duhu papežu pridružijo pri evharističnem češčenju. Pobudo so podprli slovenski škofje in tako bo v nekaterih župnijah ljubljanske nadškofije bo na pobudo papeža Frančiška s sobote, 1. na nedeljo, 2. junija 2013, potekalo nočno češčenje Najsvetejšega. Sklep češčenja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani bo v nedeljo, 2. junija 2013, ob 17.00, vodil nadškof metropolit Anton Stres.</p>
<p><span style="font-size: 11px;">Več na: <a href="http://katoliska-cerkev.si/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere" data-cke-saved-href="http://katoliska-cerkev.si/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere">http://katoliska-cerkev.si/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere</a></span></p>
<footer class="entry-meta"></footer>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/molitve-po-slovenskih-skofijah-pred-najsvetejsim-skupaj-s-papezem-franciskom-v-letu-vere/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Gradivo za starševski dan</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/gradivo-za-starsevski-dan/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/gradivo-za-starsevski-dan/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 21 May 2013 07:22:12 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Ostala gradiva]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1711</guid>
		<description><![CDATA[<p><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/GRADIVO-dan-staršev-11.doc">GRADIVO- dan staršev 11</a><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Andrejček-že-stoji.jpg" rel="lightbox[1711]" title="Andrejček že stoji"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1713" title="Andrejček že stoji" src="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Andrejček-že-stoji-100x100.jpg" alt="" width="100" height="100" /></a></p>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/GRADIVO-dan-staršev-11.doc">GRADIVO- dan staršev 11</a><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Andrejček-že-stoji.jpg" rel="lightbox[1711]" title="Andrejček že stoji"><img class="alignleft size-thumbnail wp-image-1713" title="Andrejček že stoji" src="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/wp-content/uploads/Andrejček-že-stoji-100x100.jpg" alt="" width="100" height="100" /></a></p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/gradivo-za-starsevski-dan/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Papež Frančišek med molitvenim bdenjem</title>
		<link>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/papez-francisek-na-binkostni-vigiliji/</link>
		<comments>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/papez-francisek-na-binkostni-vigiliji/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 20 May 2013 09:15:00 +0000</pubDate>
		<dc:creator>druzina</dc:creator>
				<category><![CDATA[Aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Naslovnica - Top]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/?p=1703</guid>
		<description><![CDATA[V prisrčnem ozračju aktivnega poslušanja je papež Frančišek odgovarjal na štiri vprašanja, zastavljena s strani udeležencev bedenja. Na vprašanje, kako je lahko v življenju dosegel gotovost vere ter kakšno pot bi jim pokazal, da bi vsak od njih lahko premagal &#8230; <br /><span class="vec-link"><a href="http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/papez-francisek-na-binkostni-vigiliji/">Več <span class="meta-nav">&#187;</span></a></span>]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<h1><span id="content2" style="color: #282828; font: Verdana; text-align: justify; font-size: 12px;">V prisrčnem ozračju aktivnega poslušanja je papež Frančišek odgovarjal na štiri vprašanja, zastavljena s strani udeležencev bedenja. Na vprašanje, kako je lahko v življenju dosegel gotovost vere ter kakšno pot bi jim pokazal, da bi vsak od njih lahko premagal krhkost svoje vere, je sveti oče pričevanje poti svoje vere začel z besedami: <em>»</em><em>Res sem imel milost, da sem odraščal v družini, v kateri se je vero živelo na preprost in konkreten način.</em><em>«</em> Pri uvajanju v življenje vere je imela najprej posebno vlogo babica, ki ga je kot dečka na veliki petek vzela s seboj v procesijo s svečkami, ki se je končala na kolenih pred ogromnim ležečim Kristusom. <em>»Babica je rekla: &#8216;Poglej, mrtev je, toda jutri bo vstal.&#8217;«</em> Sveti oče je še omenil zgled neznanega duhovnika, pri katerem se je kot 17 letnik spovedal in kako je po tej spovedi začutil poklicanost za duhovnika. <em>»Vera raste ob Gospodu in iz Gospodove roke. Ob tem rastemo in to nas nareja krepke.«</em></span></h1>
<p>Na vprašanje o učinkovitem posredovanju vere danes, je sveti oče dejal, da je pri tem najpomembnejši Jezus, pa tudi molitev. <em>»To je pomembno: Jezus; najprej, pustiti se mu voditi, nato pa bomo delali strategije. Ne veliko govoriti, ampak govoriti s celotnim življenjem, z doslednim življenjem, z doslednostjo življenja«.</em></p>
<p>Za tretje vprašanje, kako živeti kot uboga Cerkev za reveže, je papež Frančišek dejal: <em>»</em><em>Osnovna vrednost Cerkve je živeti evangelij in pričevati svojo vero</em><em>«.</em> Četrto vprašanje je bilo povezano s pričevanjem in izpovedovanjem vere v težkih in bolečih situacijah. Potem ko je sveti oče pokazal na številne primere pričevanja tudi vse do mučeništva, je dejal: »<em>Kristjan mora znati na zlo odgovoriti z</em><em> dobrim, čeprav je to pogosto težko. Mi pa pri tem poskuša</em><em>jmo dati vedeti </em><em>trpečim </em><em>bratom in sestram, da smo globoko povezani s tem njihovim stanjem.«</em></p>
<p><em></em><br />
Vir: Radio Vatikan, 19.maj 2013<br />
Audio: <span style="text-decoration: underline;"><a href="http://media01.radiovaticana.va/audio/ra/00372698.RM"><img src="http://sl.radiovaticana.va/global_images/ra_icon.gif" alt="RealAudio" border="0" /></a><a href="http://media01.radiovaticana.va/audiomp3/00372698.MP3"><img src="http://sl.radiovaticana.va/global_images/mp3_icon.gif" alt="MP3" border="0" /></a> </span></p>
<p align="center"><img src="http://media01.radiovaticana.va/imm/1_1_693631.JPG" alt="" hspace="4" vspace="2" /></p>
<div style="overflow: hidden; color: #000000; background-color: transparent; text-align: left; text-decoration: none;"></div>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://nadskofija-ljubljana.si/druzina/papez-francisek-na-binkostni-vigiliji/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
<enclosure url="http://media01.radiovaticana.va/audiomp3/00372698.MP3" length="2467214" type="audio/mpeg" />
		</item>
	</channel>
</rss>
