28. Teden za življenje

Od 6. do 13. oktobra 2019 bo v Cerkvi na Slovenskem potekal 28. Teden za življenje pod geslom Hvala za moč upanja.

Hvala. Za moč upanja.
Hvala za obljubo ljubezni sredi globoke noči.
Hvala, ker se prav tema v nov dan odpira
in ker me v jutru vedno pričakuješ.
Hvala, ker mi v naporu soočanja dvomov tvoja beseda jasno spregovori.
Hvala, ker me ogreje tvoj ogenj v hladu utrujenosti.
Hvala, ker tvoja prisotnost zajame moje življenje,
ko vate položim vsa neuspešna iskanja uresničenja svoje poklicanosti.
Hvala, ker upaš zame na vsem vzponu moje poti,
ko se po tebi použivajo v njem tudi stranpoti.
Hvala, ker me samota s teboj notranje prenavlja,
ker me tvoj dih vpenja v razpone večnosti.
Hvala, ker moč upanja v srcu raste,
ko dozorevam za ljubezen, ki prihaja in ne mine.

 

Program:

Nedelja, 6. oktober: ZAČETEK TEDNA ZA ŽIVLJENJE

  • 15.00:  Brezje, narodno svetišče: molitvena ura Za življenje
  • 16.00:  evharistično bogoslužje, vodi  g. Luka Zidanšek, župnik v Semiču;
    poje mladinski zbor iz Šentruperta

Ponedeljek, 7. oktober:

  • 18h: Ljubljana, Rimska c. 13 (sedež Gibanja za življenje)
    Srečanje za mlade »UPANJE V SOOČANJU Z BOLEZNIJO«
    Benjamin Kovačič, dr. med., mladi specialist družinske medicine,
    Marjeta Snoj, višja medicinska sestra
    Marta Treven Malavašič, dr. med., specializantka otroške psihiatrije

Sreda, 9. oktober:

  • 19h: Kočevje, Knjižnica Kočevje
    Srečanje »DRAGOCENI DAR ŽIVLJENJA. IZKUŠNJE OTROŠKE ZDRAVNICE«
    Alenka Schweiger Pavlakovič, dr. med., pediatrinja

Četrtek, 10. oktober:

  • 20h: Maribor, Univerzitetna župnija, Slomškov trg 20
    Srečanje za študente in mlade »KDO SEM IN KDO HOČEM (P)OSTATI?«
    doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., družinska terapevtka

Petek, 11. oktober:

  • 18h: Župnija Videm-Krško
    Srečanje za mlade » DA ŽIVLJENJU«
    s. dr. Mirjam Cvelbar, ginekologinja

Na spletni strani  www.gibanjezazivljenje.si  bodo vsebine Tedna za življenje dopolnjevali z razmišljanji, prispevki mladih, družin in drugih.

 

Tina in Miha takole pričujeta:

Z geslom in plakatom letošnjega Tedna za življenje nas nagovarja vsaka podoba in beseda posebej in skupaj. Sporočilo gesla nas vodi v globine, kjer se sami srečamo z Gospodom. V najglobljem stiku z Njim se vsak sreča z (iz)viri upanja.

Kot nas opogumlja papež Frančišek, je »hvala« le ena od treh besed (»hvala«, »prosim« in »oprosti«), ki bi morale domovati v vsaki družini in se jih moramo ponovno naučiti izrekati. Že samo spoznanje, da  nas je Gospod s svojim darovanjem na križu odrešil, nas vabi, da jih tudi iskreno živimo. Vse, kar prihaja od Njega, je namreč »dobro, potlačeno, potreseno in z zvrhano mero nasuto v naročje« (Lk 6, 38) in zastonjski dar. Zmoremo najti moč za zahvalo tudi takrat, ko pridejo preizkušnje, ko v njih ne zmoremo videti ničesar pozitivnega, priložnosti za rast in konec koncev tudi za pričevanje? Pogled za nazaj nam dá vedno odgovor na vprašanje, zakaj nas Gospod po svoji roki vodi po drugih poteh, kot bi jih izbirali sami. Gospod, hvala za vse, kar prejemamo od tebe, in da nas dvigaš tudi takrat, ko omagujemo.

Če poskušamo moč razložiti s spoznanji znanosti, jo le-ta definira kot produkt dela, ki je opravljeno v določenem času. S tem postane bolj jasno, da nam bo moč dana le z našo aktivnostjo, kot jo vidimo v podobi na plakatu, da v večnem iskanju gledamo vedno naprej, saj nas Gospod opogumlja: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Lk 11, 9). Znanost torej potrjuje in ne izključuje Boga v našem življenju. A moč, ki jo prejemamo za vztrajanje na poti preizkušenj, presega človeško. Moč lahko vsak dan črpamo v Besedi, ko nam Gospod v dvomih jasno spregovori, da lahko naše upanje položimo v Njegove roke, ki nas vodijo ob naših vzponih in padcih. Gospod, daj nam spoznati, da zmoremo iskati moč pri Tvojih studencih tudi takrat, ko bomo ostali sami v puščavi lastne majhnosti in samozadostnosti.

Razum ne izključuje upanja, ampak nas s treznostjo usmerja v upanje na milost, ki nam je bila prinesena v razodetju našega Gospoda (1 Pt 1, 21). Gospod lahko upa za nas, ko po vzponih pridejo padci, ko po veselju pride žalost, ko po zdravju pride bolezen, ko po goreči veri pridejo hladni dvomi. On sam je razlog našega upanja in vir naše moči. Ko se znajdemo v preizkušnjah, se vse prepogosto zanašamo sami nase in se ne zmoremo opreti na Gospoda. On sam je razlog našega veselja, ki ga moramo deliti. Ali zmoremo biti prinašalci upanja tistim, ki še iščejo pot do Gospoda? Moč upanja je pogosto edina svetloba, ki jo lahko prinašamo v sočutni bližini s starši, ki spremljajo bolnega otroka,  z zakoncema, ki se soočata s težko boleznijo enega od njiju, z mladimi, ki so se izgubili v vsakdanjih preizkušnjah. Gospod, daj nam rasti v upanju, ko na poti Tvoje ljubezni dozorevamo za večnost.

Moč upanja nam je bila položena v srce, še preden nas je Gospod upodobil v materinem telesu (Jer 1,5). Vsak od naju je iz prvotnih družin v najino novo družino prinesel svoje navade in darove, svoje strahove in konec koncev, »svojo« vero. Kako težko se je (bilo) premakniti iz »varnih« okvirjev, kjer sva se počutila najbolj varno. Kljub temu, da se zavedava, da skupno življenje prinaša prilagoditve, je težko stopiti iz »jaz« v »midva« (zakonca) in »mi« (družina), česar se morava vsak dan znova učiti. Otroci nama vsak dan znova nastavljajo ogledalo najinega odnosa in tudi to predstavlja velik izziv. Gospod, okrepi naju, da bova zmogla stopiti iz okov, ki naju oddaljujejo drug od drugega, da bova zmogla stati ob strani drug drugemu, najinim otrokom v izzivih, s katerimi se soočajo  na njihovi poti v življenje, in ljudem, ki jih srečujeva v življenju.

Zato sva vsak dan, v vsakem trenutku, znova in znova v hvaležnosti povabljena, da skozi navidezno temo zmoreva ugledati  svetlobo velikonočnega jutra, ko se lahko pri Gospodovih studencih napojiva z močjo upanja. Tudi ko razmišljava o trenutku, v katerem se nahaja naš narod, bi lahko obupala, če bi se zanašala le nase kot zakonca in kot starša, kakšna prihodnost nas čaka. Vendar pa naju prav letošnje geslo usmerja k izvirom najine moči, v kateri lahko prepuščava najine skrbi in strahove ter tudi najine otroke v Božje varstvo. Gospod, vodi naju na poti k sebi, da te bova zmogla videti tudi v globoki noči, hladu utrujenosti, ko ne bova zmogla upati, ko na bova zmogla najti moči pri vzponih na najini poti. Gospod, hvala za moč upanja!

Tina in Miha

 

 

 

2019-10-09T13:53:27+01:0008. 10. 2019|